3892 replies to this topic

[Fluffy The Stud Eater]

The help (2011)
imdb:http://www.imdb.com/title/tt1454029/

trailer:http://www.youtube.com/watch?v=WbuKgzgeUIU



Super film o rasnih razlikah med belci in črnci v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Zgodba je postavljena v manjše mestece Jackson, kamor se iz kolidža vrne Skeeter (Emma Stone), z velikimi sanjami o tem, da bi postala pisateljica. Za začetek dobi službo pri lokalnem časopisu, kjer piše članke o čiščenju, pri čemer ji pomaga služkinja ene od njenih prijateljic. Skeeter ima do služkinj nasplošno drugačen odnos kot vse njene prijateljice in ji gredo rasne razlike močno na živce, zato se odloči, da bo napisala knjigo, ki bo zbirka zgodb in intervjujev s strani služkinj - kako se one počutijo kot drugorazredna rasa, medtem ko delajo za belce in vzgajajo njihove otroke, ki v njih vidijo svoje prave mame. Zgodbe, ki jih spremljamo so tako vesele, kot žalostne, tako da sem se tekom filma in nasmejala in razjokala
Najprej ji pri pisanju pomaga samo Aibileen, kasneje pa se ji pridruži še četica drugih... In skozi nastajajočo knjigo se stkejo nepozabna prijateljstva.

Film je dolg, 2 uri in pol, ampak niti za sekundico se mi ni vlekel, ker je tako fajn! Kakšna nagrada mu sigurno ne uide, zame en izmed boljših filmov leta. Priporočam vsem - ne glede na to, kakšne filme običajno rade pogledate.
9,5/10

Meni je to eden izmed tistih filmov, pri katerem na nobenem področju ni presežkov, vendar mi je zelo všeč in
niti malo dolgočasen, tale tudi nosi v sebi veliko sporočilo. Te potegne vase in vzbudi v gledalcu
sočutje in gnev. Viola Davis je vlogo odigrala nadvse simpatično in se mi je prav prikupila, prav tako je bila
prijetna Octavia Spencer. Bryce Dallas Howard me je uspešno iritirala, le Emma Stone me ni prepričala, za tako
vlogo jaz vidim nekoga bolj karizmatičnega in karakternega, njo uvrščam med igralke za lahkotne in slabe
komedije.

Priporočam!

7/10

[Kami]

Gremo mi po svoje (2010)
Ta film je za otroke, če so taborniki - še toliko boljše, meni pa je predstavljal izgubljeno
uro in pol. Ima nekaj svetlih trenutkov, predvsem v drugi polovici, Jurij Zrnec je pač vedno
dober (kar je res, je res), tudi nekateri otroci niso slabo opravili svojih vlog.

Vseeno pa premalo zanimiva zgodba, mlačen vtis! Za mladinski film je recimo - nekje v sredini
kar se kvalitete tiče. Ni bilo sploh zapleta, premalo povezana zgodba in katastrofalna režija
(da ne omenjam kako so naredili en prizor, kjer se spopadeta papiga in orel - ojebenti, no )

Res ne vem od kje ves ta hype glede tega filma. Baje da so ljudje množično romali v kino.

Siromaki. Upam, da so zahtevali svoj denar nazaj.

Če me bo kakšen tujec vprašal, če sem gledala ta film, se bom pretvarjala, da je film slovaški.
In jim priporočila Srečo na vrvici, Kekca, To so gadi, itd.

Velik plus: narava

Midva sva ga tudi pogledala čez praznike in sem po tej oceni res pričakovala zelo, zelo malo. Na koncu sem bila celo pozitivno presenečena. Sploh ni bil tako slab oz. meni je bil zelo gledljiv. Se pa strinjam, da ni nekih presežkov, čisto preveč sanjanja, nobenega pravega zapleta.
Pokrajina je res prečudovita, parkrat se mi je uspelo naglas zasmejat.
Meni je za pogledat, od novejših SLO mladinskih filmov/TV oddaj ali nadaljevank res tudi ne pričakujem veliko (biser z veliko začetnico mi je "V petek zvečer").

[Kalypso]

Tudi jaz sem po Kinkyini oceni filma Gremo mi po svoje pričakovala precej manj, zato sem bila prav tako kot Kami, po ogledu prijetno presenečena. Zaradi razlogov, ki jih je naštela Kami (preveč sanjanja, preveč akterjev, premalo poglobljena zgodba posameznih junakov, nejasen moralni nauk) koga tudi jaz ne prištevam med najboljše slovenske mladinske filme. Kljub temu pa se mi zdi prav posrečen in gledljiv film. Ima par posrečenih prizorov. Priznam, da sem med ogledom izklopila možgane in uživala v preprostem humorju.
Večina otrok se mi je zdela v svojih vlogah prepričljiva. Zrnec je prav tako dober (like always).
Zelo mi je bila všeč pokrajina. Res čudoviti panoramski posnetki slovenskih gora.
Simpatičen izdelek slovenske kinematografije, ki pa ni noben presežek v svoji zvrsti. Ogromno število gledalcev sama pripisujem predvsem pomanjkanju te zvrsti slovenskih filmov v kinih.
6,5/10

[Kinky]

Warrior (2011)

Fight for Country




IMDB


Moram priznati, da sem med gledanjem tega filma izgubila razsodnost.
Krivec: Tom Hardy.
Tudi v tem trenutku me prav neprijetno obliva znoj, če pomislim nanj.

Zgodba: Tommy (Hardy) se po 14ih letih vrne v domači kraj in se sooči z očetom
(Nick Nolte); pred leti se je z materjo odselil od doma, saj sta želela stran od
očeta pijanca; drugi brat Brendan (Joel Edgerton) živi z ženo in družino,
grozi mu odvzem hiše, istočasno pa se odloči, da se bo zopet začel bojevati in si
na takšen način prislužil krvavo potreben denar (pa še službo izgubi).
Tudi Tommy, ki bratu in očetu ne more in ne more oprostiti, se odloči, da se
bo vrnil nazaj v ring, in se spopadel v veliki tekmi Sparta, kjer je nagrada 5
mio dolarjev. Za trenerja hoče očeta.


Poleg legendarnega Rockyja ta film postavljam od nekaj meni ravno tako ljubih,
in sicer The Wrestler, The Fighter in moj omiljeni A Million Dollar Baby.
Veliko in dobrodošlo presenečenje prejšnjega leta, en boljših, kar sem jih
pogledala (seveda pa še nisem vseh). Upam si tudi trditi, da film ni samo za
športne navdušence, vseeno bi pa ogled odsvetovala nežnim dušicam, saj
bi zaradi nazornih prizorov boja utegnil katero vznemiriti.

Meni je pognal kri po žilah, sploh zaradi Hardyja, ki mi postala z vsako novo vlogo
BOLJ všeč; tako zelo, da se trese stolček mojena numero duo najboljšega igralca -
Leonarda diCapria. Ima velik potencial, sploh pri tem filmu se je pokazalo,
kako se je sposoben preleviti in zaživeti v vlogi, liku, ki ga je uprozoril.
Kaj tako prvinskega in surovega še dolgo ne!!!

Film: 8, ampak ena pika več zaradi Hardyja

9/10

[Kinky]

The help (2011)
imdb:http://www.imdb.com/title/tt1454029/

trailer:http://www.youtube.com/watch?v=WbuKgzgeUIU



Super film o rasnih razlikah med belci in črnci v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Zgodba je postavljena v manjše mestece Jackson, kamor se iz kolidža vrne Skeeter (Emma Stone), z velikimi sanjami o tem, da bi postala pisateljica. Za začetek dobi službo pri lokalnem časopisu, kjer piše članke o čiščenju, pri čemer ji pomaga služkinja ene od njenih prijateljic. Skeeter ima do služkinj nasplošno drugačen odnos kot vse njene prijateljice in ji gredo rasne razlike močno na živce, zato se odloči, da bo napisala knjigo, ki bo zbirka zgodb in intervjujev s strani služkinj - kako se one počutijo kot drugorazredna rasa, medtem ko delajo za belce in vzgajajo njihove otroke, ki v njih vidijo svoje prave mame. Zgodbe, ki jih spremljamo so tako vesele, kot žalostne, tako da sem se tekom filma in nasmejala in razjokala
Najprej ji pri pisanju pomaga samo Aibileen, kasneje pa se ji pridruži še četica drugih... In skozi nastajajočo knjigo se stkejo nepozabna prijateljstva.

Film je dolg, 2 uri in pol, ampak niti za sekundico se mi ni vlekel, ker je tako fajn! Kakšna nagrada mu sigurno ne uide, zame en izmed boljših filmov leta. Priporočam vsem - ne glede na to, kakšne filme običajno rade pogledate.
9,5/10

Meni je to eden izmed tistih filmov, pri katerem na nobenem področju ni presežkov, vendar mi je zelo všeč in
niti malo dolgočasen, tale tudi nosi v sebi veliko sporočilo. Te potegne vase in vzbudi v gledalcu
sočutje in gnev. Viola Davis je vlogo odigrala nadvse simpatično in se mi je prav prikupila, prav tako je bila
prijetna Octavia Spencer. Bryce Dallas Howard me je uspešno iritirala, le Emma Stone me ni prepričala, za tako
vlogo jaz vidim nekoga bolj karizmatičnega in karakternega, njo uvrščam med igralke za lahkotne in slabe
komedije.

Priporočam!

7/10

Change begins with a whisper.

En tistih feel good filmov, ki jih lahko kadarkoli pogledaš. Istočasno tudi film, ki
ima vse - dobro zgodbo, izvedbo (odlična igra vseh igralk), humor, ter nauk. Tudi
režiser je opravi vel kot odlično nalogo, in nam narisal situacijo izpred petdesetih let -
nekako nas zgodba in fotografija katapultira v tisti čas. Verjamemo mu, in znajdemo
se vmes ženskimi liki; z nekaterimi takoj simpatiziramo, tako ali drugače, z drugimi
ravno nasprotno (suvereno odigrana vloga Bryce Dallas Howard - Hilly Holbrook) -
mislim, da smo se vse nasmihale, ko je jedla torto.

Tudi Emma Stone je dobra, čeprav sem jo vajena v bolj lahkotnih tematikah, me tudi
tukaj ni razočarala, in prepričala, da se znajde v vseh vlogah.

Vseeno pa najbolj izstopata dve drugi, in sicer: Viola Davis (Aibileen) in
Octavia Spencer (Minny ). Njunim zgodbam se se smejala,
so mi pa tudi priklicale solze v oči.

Film, ki te potegne vase, in ni dolgočasen niti v enem kadru, ga zelo toplo
priporočam vsem, ki prisegate na drame - a tiste dobre, življenjske, poučne.
poleg že tega boste dobili servirane tudi izjemne karakterje in situacije.

9/10

PS Diši po Oskarjih.

[Kalypso]

The Hangover Part II (2011)



Two years after the bachelor party in Las Vegas, Phil, Stu, Alan, and Doug jet to Thailand for Stu's wedding.
Stu's plan for a subdued pre-wedding brunch, however, goes seriously awry.

Če mi je bil prvi film slab, mi je ta še slabši. Z zgodbo igrajo na iste strune, po prekrokani noči (kakršen je
tudi SLO prevod filma) se zbudijo kdovekje in nimajo pojma, kaj se je dogajalo, zakaj so takšni kot so, poleg
tega pa še izgubijo enega izmed njih. Nato se začne raziskovanje in odkrivanje razlogov. Humor je res slab,
vrhunec doseže seveda ob eni mastni šali, takrat sigurno skoraj vsa dvorana vedno bruhne v krohot. Če hočete
slabo zabavo in spustite kriterije za kvaliteto na minimum (ali morda na nulo), se boste bržkone rahlo zabavali.
Jaz sem se nasmejala enkrat. Pa še to mojemu fantu, ki se je smejal enemu prizoru.

2/10

Meni pa se The Hangover Part II ni zdel tako grozljivo slab kot se je zdel Fluffy, res pa je, da pred ogledom nisem pričakovala veliko. Pri filmskih nadaljevanjih tovrstnega kova spustim svoja pričakovanja, saj so praviloma precej slabši kot prvi deli. Tudi The Hangover Part II ni izjema. Film je skorajda identična kopija prvega dela. V filmu se pojavijo liki, ki smo jih spoznali že v prvem delu (kar mi je bilo sicer všeč), ponovno jih zadrogira ist oseba, zapletejo se v bolj ali manj podobne prigode, humor je identičen, razplet prav tako. Film ne ponudi prav ničesar novega. Stare in že videne fore zavijejo v nov cenen celofan.
Tudi, če vam je bil prvi del všeč, ne pričakujte, da vas bo njegovo nadaljevanje navdušilo. Če vam že prvi del ni bil všeč, se filma izognite v širokem loku.
4/10

[Kalypso]

Hachi: A dog's tale (2009)



IMDB: http://www.imdb.com/title/tt1028532/

TRAILER: http://www.imdb.com/...y/vi2296906777/

Richard Gere je profesor glasbe in nekega zimskega večera na železniški postaji najde kužka, za katerega se izkaže da je pasme Akita Inu. Film prikazuje vez med lastnikom in psom, kako si pes izbere lastnika in ne lastnik psa. Pokaže, kako globoko sega pasja zvestoba in temelji na resnični zgodbi iz leta 1923, ko je Akita po imenu Hachiko, lastnika vsak dan pričakal na postaji, ko se je vrnil iz službe. Tudi kasneje, ko je ta že davno umrl...

Film je neverjeten, no vsaj zame, ki pač že itak ob vsaki živalski zgodbici (sploh če je emocionalna in ne ravno srečna sama po sebi) jokam kot dež. Nekje od 55 minute naprej sem jokala kar ves čas do konca. Toplo priporočam v ogled.

9/10.

K Sallyini oceni nimam kaj dodat. Preprost in čudovit film, ki vas ne bo pustil hladnih. Tudi jaz, ki me redkokateri film gane do solz, sem jokala kot dež.
9/10

[Emily]

In Time (2011)

Trailer: KLIK



In a future where people stop aging at 25, but are engineered to live only one more year, having the means to buy your way out of the situation is a shot at immortal youth. Here, Will Salas finds himself accused of murder and on the run with a hostage - a connection that becomes an important part of the way against the system.

Ta film sem si želela pogledati, ker ima nekoliko drugačno tematiko in, ker notri igra Amanda, ki mi je ena ljubših igralk.
Glavna tema filma je čas in kako ljudje razpolagajo z njim. V filmu so prav tako kot v realnosti ljudje razdeljeni na bogate in revne. Revni imajo manj časa, saj se vse plačuje s časom, bogati pa imajo časa na pretek in uživajo življenje. Will Sallas (Justin Timberlake) spada med revnejše in doživi izgubo mame (Olivia Wilde), ki se ji izteče čas tik preden bi jo Will lahko rešil. Will sreča človeka, ki ima celo stoletje in ta mu svoj čas podari, sam pa umre. Nato gre Will v bogato naselje, ampak kmalu postane tarča, ker ima časa na pretek. Tam tudi ugrabi Sylvio Weis (Amanda Seyfried) s katero se kasneje povežeta in skupaj skušata pomagati revnejšemu predelu.

Neprestano se torej bojujejo za čas, nihče ne želi umreti. Tema mi je sicer zanimiva, čeprav ne maram ''domišljiskih'' filmov je pa film zelo slabo narejen. Nekaj scen je bilo dobesedno kot iz leta 1980. Tudi konec ni bil nič posebnega, film ne pusti nobenega posebnega vtisa.

Ocena: 4/10

[Kinky]

Rabbit Hole (2010)

Life for a happy couple is turned upside down after their young son dies in an accident. Based on a play by
David Lindsay-Abaire.
Precej dobra drama, sicer brez presežkov in če malo pomislim, mi je to všeč, ker je tako bolj realna. Skozi
film spremljamo par, ki se vsak po svoje sooča s tragično izgubo sina. Všeč mi je odsotnost patetike.
Le težko gledam takorekoč iznakažen obraz Kidmance.

8/10

Pravkar pogledala to dramo o najtežji preizkušnji, ki lahko doleti starše - smrt njihovega otroka.
Se strinjam s Fluffy, ni nobenih presežkov, a vseeno ima film neko prezenco; lepo počasi
in elegantno se pred nami odvije scenarij, in sicer njuno soočanje z izgubo otroka. Od te tragedije
je preteklo že 8 mesecev, a rane so še prekleto sveže, pri obeh.

Ona se zbliža s fantom, ki je povzročil nesrečo, v kateri je umrl njun sin; ne krivi ga za izgubo
sina, potrebuje pa le bližino nekoga, ki je bil del te situacije.

Istočasno spremljamo še zgodbo njene mame in sestre.

Tudi meni je bilo zelo všeč, da se niso osredotočali na patetko, v bistvu so se je ognili
v širokem loku. Film je realen, in zagotovo ni en tistih, ob katerem bi točili krokodilje
solze, a vseeno zelo zanimiv, niti za trenutek dolgočasen (traja le uro in pol, kar je super).

Lep prikaz soočanja s smrtjo. Priporočam ljubiteljem dram, tistim z malo perveznejšim okusom pa
raje Antichrista (ista tematika).

8/10

PS Kidman je v določenih kadrih prav Miša Molk look-a-like.

[Emily]

Never let me go (2010)



Po vseh hvalnicah sem se odločila pogledati ta film.
Zgodba se odvija na angleškem podeželju v sedemdesetih letih. Tam stoji zasebna šola kjer spoznamo Kathy, Ruth in Tommya. Kmalu se pokaže tudi namen te ustanove, otroci so klonirani in ustvarjeni samo za proizvodnjo človeških organov. Že od malega jim vcepljajo v glavo, da so samo zato na svetu, da ne bodo imeli normalnega življenja ter, da ko bodo dovolj stari bodo darovalci dokler ne umrejo.
Kasneje zgodba prikaže Kathy, Ruth in Tommya že starejše. Živijo nekje na podeželju, stran od ljudi in prepuščeni sami sebi. Zgodba se tu zaplete tako, da Ruth tik pred svojo zadnjo odstranitvijo iz katere se ne bo več vrnila prizna, da je ona kriva za to, da Kathy in Tommy nista bila nikoli skupaj. Tommy in Kathy nato poskušata skupaj, ampak zgodba se konča nesrečno.

Film mi ni bil najbolj všeč, ker se mi je med njim postavilo veliko vprašanj na katera mi niso odgovorili.
Npr. zakaj se otroci niso uprli oz. vsaj, ko so bili starejši niso niti enkrat pomislili na pobeg. Čudno mi je, da kar čakaš na smrt pa tam na podeželju so bili res brez nadzora, obvestila o darovanju so dobivali po pošti.
Sploh, ko sta Kathy in Tommy hotela preživeti zaradi njune medsebojne ljubezni še vedno nista pomislila na kaj takega. Mi pa ta ljubezenska drama nekako ni pasala v film. Tudi to, da je Ruth bila na koncu vsega kriva mi je brezveze, ker če bi Tommy tako želel biti s Kathy bi tudi on naredil kaj v teji smeri ne samo bil z Ruth.
Všeč mi je sicer neprestana temačnost skozi film, vendar se film tudi nekoliko preveč vleče.

Ocena: 5/10

[Kinky]

Zanimivo, da se na forumu šenič ni pisalo o temle filmu:

50/50 (2011)



Adam is a 27 year old writer of radio programs and is diagnosed with a rare form of spinal cancer. With the help of his best friend, his mother, and a young therapist at the cancer center, Adam learns what and who the most important things in his life are.
Trailer:
Tale film je bil zame trenutno res en svež veter. Ob njem sem se smejala in jokala, torej me je ganil v obeh smereh.
Zgodba se morda zdi res klišejska, ampak so karakterji tako fino dodelani, monologi posrečeni - da niti slučajno ni kot še en film "o nekom ki je na smrt zbolel". Meni ga je priporočila prijateljica - priznam da ga drugače verjetno ne bi pogledala, čeprav imam rada drame s takšno vsebino. Več ne morem povedat (ker tudi nisem dobra kritičarka, lol) tako da res priporočam da si ga pogledate. Zame je eden od vrhuncev tega leta.
Briljirata predvsem best frenda, (seth rogen in particular!), medtem ko me ženski v vlogah terapevtke in punce nista posebej prepričali. Vseeno to ni razlog za nižjo oceno

10/10

Super film, se strinjam; zelo mi je bilo všeč, da je situacija, v kateri se Adam (Joseph Gordon-Levitt)
znajde, prikazana realno.

Iz enega dneva na drugi izve, da ima redkega genetskega raka, in se mora
s svojo boleznijo hočeš nočeš spopasti. Ob strani mu stoji najboljši prijatelj
Kyle (Seth Rogen - med njima vlada prav posebna kemija in dober/trden odnos),
mati (Anjelica Houston), ter punca, ki pa se z na novo
nastalo situacijo težko sooča. Adam se na poseben način
zbliža s svojo terapevtko, ki mu želi pomagati, da prebrodi najhujše, in se
z rakom spopade.

Film dejansko doprinese veliko svežine, še posebej bi pa rada izpostavila odlično
igro obeh glavnih protagonistov, ter briljantne dialoge. Če želite vse v enem, vam tudi
jaz zelo priporočam, da si ga ogledate. Kupite eno, dobite pa vse: nadstandardne
dialoge, posrečene karakterje (Oskarja vredna igra Gordon-Levitta), odličen humor
(elementi črne komedije), predvsem pa prikaz življenjske situacije,
ki lahko doleti slehernega od nas. Film vas bo nedvomno popeljal na
burno in zelo zanimivo popotovanje.



9 /10

[sade]

Max Manus

“Ukradli so mu domovino, sedaj jo hoče nazaj…”
Tole je še en moj filmski "cukrček". Zgodba govori o Maxu Manusu, pripadniku norveškega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. Zgodba ga spremlja od izbruha vojne na Norveškem leta 1940, ko se vrne iz Finske, kjer se je boril kot prostovoljec pa vse do konca vojne maja 1945. Spremljamo njegov boj proti nemškemu okupatorju, prav tako pa njegovo notranjo stisko ob izgubi sodelavcev in prijateljev.
Zgodba me je zelo pritegnila. Je napeta in zanimiva. Glavni junak je sicer junak, ki malce spominja na ameriške heroje vojnih filmov, saj svoje akcije izvede neustrašno in uspešno, ampak na srečo ga upodobijo tudi kot človeka z vsemi potezami, ki ga delajo človeškega. Tudi drugi liki so mi bili všeč. Igra je prepričljiva, je na visokem nivoju. Mogoče sem pri vsej zgodbi pogrešala močnejšo figuro v osebi nacističnega oficirja, ki bi lovil Manusa. Ta oficir je deloval malce medlo, ni bil ravno zajeban, kot je bil npr. Moritz Bleibtreu v Les femmes de l'ombre. Ampak to je malenkost, ki me ni motila.
Film je posnet v norveščini, vendar Nemci, ki se pojavijo v filmu govorijo nemško, Angleži pa angleško, kar mu daje avtentičnost in kar je meni zelo všeč.
10/10

Jaz bi ta film ocenila popolnoma drugače. Vlekel se mi je, zgodba me niti malo ni pritegnila. Med filmom sem se zalotila, kako nekaj drugega razmišljam. V glavnem, za mene brezvezen film. Po dobri polovici sem ga celo uasnila, ker se mi ga več ni dalo gledat in me niti ni zanimalo kakšen bo konec. Zdelo se mi je fajn edino to, da je vsaka narodnost govorila svoj jezik. in posnet jebildobro, sploh prizori iz bojišča.

5/10

[Ana]

Johnny English reborn (2011)



Danes sem si zaželela nekega zelo lahkega filma za lahko noč in sem pogledala tega. Želela sem si ga pogledati, ker sem pričakovala neko humoristično akcijo, totalno preprost film, brez velikih zapletov in s humornimi vložki. Točno to sem dobila. Meni Rowan Atkinson ne gre na živce, kot mnogim drugim in zato sem v filmu uživala. Je v bistvu taka preprosta zgodba, Johnny English se vrne nazaj v London, ker imajo za njega nalogo. Pripravlja se atentat na Kitajskega premierja in Johnny mora raziskati in poiskati naročnike. Zgodba se seveda predvidljivo srečno konča. Meni fajn film, ampak kot rečeno, nisem pričakovala nič več.

6/10

[Kinky]

You Don't Know Jack (TV 2010)




A look at the life and work of doctor-assisted suicide advocate Jack Kevorkian.

Najprej poglejmo, kdo je Dr. Kevorkian sploh bil. Wiki navaja:

commonly known as "Dr. Death", was an American pathologist, euthanasia activist, painter, author, composer, and instrumentalist. He is best known for publicly championing a terminal patient's right to die via physician-assisted suicide; he claimed to assist at least 130 patients to that end. He famously said, "dying is not a crime"

Mislim, da smo zanj (Dr. Smrt) že vsi slišali, v tem filmu se pa lahko o njem še več naučimo.
Film je bil narejen za televizijo, kar pomeni, da je neopazno zdrsel mimo mene, a sem vesela,
da sem ga našla in si ga ogledala.

Predvsem bi poudarila njegovo izobraževalno vrednost, posnet je po resničnih dogodkih; doktor Kevorkian
je Armenec, potomec edinih preživelih v armenskem holokavstu, sedaj v poznejšem življenjskem obdobju, ima odličen odnos s sestro Margo.
Kmalu se začne bojevati za pravico človeka do odločitve, da sam konča svoje
življenje (v vseh primerih je šlo za zelo hudo bolezen).

Kar sledi je pričevanje nekaterih njegovih pacientov, ki so se odločili za 'samomor z zdravniško
asistenco', ter odnos javnosti (protesti kristjanov, češ da ima samo BOG pravico, da o tem
odloča); kljub vsemu doktor Kevorkian ostaja zvest sam sebi, se bojuje z mlini na veter,
včasih zmaga, drugič spet ne.

Zanimiv pogled v temo evtanazije, mogoče se boste ob ogledu tega filma kaj novega naučili,
mogoče vas bo spodbudil k razmišljanju, mogoče boste o evtanaziji celo spremenili
mnenje - kakorkoli.

Naj omenim še briljantnega Ala Pacina, ki se je v doktorja dobesedno transformiral.

Škoda le, ker niso lika Johna Goodmana in Susan Sarandon bolj razvili, to sem pogrešala.

Obstaja možnost, da vam bo film dolgočasen; meni je tudi na trenutke bil, a jih ni bilo veliko,
in kot celoto ga nikakor ne jemljem kot takšnega.

8+/10

[Fluffy The Stud Eater]

Drive (2011)


Some Heroes Are Real
Tega filma si pa ne upam dati v rubriko, kjer kraljujejo samo najvišje ocenjeni filmi,
ker se zavedam, da je zelo specifičen, ter ne bo ravno za vsak okus. Gledalci so
po mojem mnenju na dveh bregovih, vmesnega pa ni; ali ti je film odličen, ali pa ti
je brezevezen, še en tistih modernih, evropskih, umetniških filmov, brez neke prave
zgodbe.

Kot je najbrž že počasi jasno iz mojih ocen, je ta film pisan meni na kožo; obožujem
počasne drame, ki pa imajo ponuditi še nekaj več, tisto dodatno sestavino, X faktor,
če želite, ki doda filmu neko dodatno vrednost. In ta film jo ima - režija je fenomenalna,
že dolgo časa nisem videla filma, ki bi me z režijo tako impresionaral; veliko je res počasnih
posnetkov in počasnih, enovrstičnih dialogov, ki pa so potrebni, da je film takšen kot je.
Zame mojstrovina; kako režiser ustavi vzdušje s počasnimi posnetki, glasbo, ter igro svetlobe
(temno in svetlo) - NORO!!!

Vsebina je sledeča: šofer, ki mu ne izvemo imena, in je pač samo Šofer, dela v filmski
industriji kot kaskader, ponoči pa včasih na črno služi denar kot 'getaway driver' -
brskam po možganu, pa ne najdem primerne slovenske ustreznice. No, pa saj vsi vemo, za kaj
gre. Počasi se zbliža s sosedo, ki ima moža v zaporu, doma pa majhnega sina; ko mož
pride iz zapora, se Šofer ponudi, da mu pomaga pri ropu, a kaj, ko gre vse narobe.

Umetnost in en boljših filmov tega leta.

Vem pa tudi, da je poseben, in ne bo vsem všeč, tako da če niste pristaš filmov oz.
elementov, ki sem jih omenila zgoraj, se ognite ogledu.

Še glede Goslinga: fant ima neverjeten talent, in me veseli, da so mu ponujene
tovrstne vloge, kjer lahko pride njegova igra še posebej do izraza.

+++ za soundtrack

-10

Se bi kar pod večino napisanega podpisala, le z manjšo mero navdušenosti.
Imam v bistvu le eno ali dve kritiki - zgodba je premalo kompleksna, to me je precej zmotilo. Sem pričakovala
kakšne mini elemente misterioznosti v stilu Lyncha, ne vem, zakaj. Prav tako moram omeniti hudo bledo
predstavo gospodične Carey Mulligan. So pa čisto običajni prizori prikazani na zelo privlačen način, kar je odlika
tega filma. Močan element je tudi glasba (brez nje bi film takoj izgubil na intrigantnosti), ki se mi po glavi
mota že celi dan.

8/10

[Kinky]

The Tree of Life (2011)






The impressionistic story of a Texas family in the 1950s. The film follows the life journey of the eldest son, Jack, through the innocence of childhood to his disillusioned adult years as he tries to reconcile a complicated relationship with his father (Brad Pitt). Jack (played as an adult by Sean Penn) finds himself a lost soul in the modern world, seeking answers to the origins and meaning of life while questioning the existence of faith.


Film od katerega sem veliko, preveč pričakovala. Mislila sem, da mi bo pisan na kožo in
bom posledično te besede pisala z večjih veseljem in zanosom, a me preprosto ni prepričal
do te mere, da bi mu pela samo hvalnice.

Da se takoj razumemo, film je dober! Naj začnem na takšen način. V isti sapi naj dodam, da je
zopet en tistih filmov, ki vam bodo odlični in oh-in-sploh, ali pa precenjeni in dolgočasni.
Sama se pozicioniram nekje vsem. Kot sem že omenila, glede na to, da sem velika ljubiteljica
dram, tudi tistih s počasnejšim tempom, ter tistih, ki rišejo vsakdanje življenjske preizkušnje,
sem bila mnenja, da s tem filmom ne morem veliko zgrešiti. A se mi je zdel počasen, umetno
prepočasen, ter se me ni dotaknil v tašni meri, kot bi si želela.

Včeraj sem malo preletela bloge, in videla, da so mnenja deljena; tudi Sean Penn, ki v filmu
odigra eno od (stranskih) vlog, je kasneje za intervju v Le Figaro dejal, da ni bil
navdušen nad tem, kako je zgodba izpadla, da preprosto ni 'učinkovita'.

Penn said "I didn't at all find on the screen the emotion of the script, which is the most magnificent one that I've ever read. A clearer and more conventional narrative would have helped the film without, in my opinion, lessening its beauty and its impact. Frankly, I'm still trying to figure out what I'm doing there and what I was supposed to add in that context! What's more, Terry himself never managed to explain it to me clearly."


Film je meditacija, postavi nam neke vrste ogledalo, in istočasno ponudi možnost, da se ozremo
sami v sebe, ter razmišljamo o tem, kar je bilo, o življenju, o preteklosti.

Vrhunska fotografija, slike vas bodo odpeljale daleč stran, a vseeno filmu manjka tisto nekaj,
kar bi ga v mojih očeh delalo izjemnega. Mogoče si ga moram ponovno ogledati čez 15 let,
in ga bom dojemala drugače.

Za tiste, ki so vam všeč zelo počasni umetniški filmi. Zgodba vam je razodeta že takoj na začetku,
kar sledi so meditacije ter vpogled v to, kako se je najstarejši sin poslovil od otroštva - kako
je dojemal družino, okolico, ter se kasneje soočal z izgubo brata.

Si želim dati piko, dve več, a žal ne morem.

7/10

[Kinky]

Moneyball (Zmagovalec), 2011



The story of Oakland A's general manager Billy Beane's successful attempt to put together a baseball club
on a budget by employing computer-generated analysis to draft his players.

Na IMDBju ima ta film oceno 7,9, zato sem se fantu pustila prepričat, da si ga ogledava, posnet je po resničnih dogodkih.
Film govori o Billyju, nekdanjemu profesionalnemu igralcu bejzbola, ki je zdaj meneđer ekipe Oakland A's. Imajo
zelo nizek proračun, vendar si seveda želijo zmage na prvenstvu. Ker pač ne morejo čez svoje finančne zmožnosti, Billy
najame diplomiranega ekonomista iz Yala, Petra, da mu s pomočjo statistike pomaga ustvariti ekipo za zmago. To so igralci,
ki jih svet bejzbola ne najema, ker so bodisi poškodovani, prestari ali pač niso dobri. No, skupaj jima uspe ustvariti ekipo
(ki jo kasneje tudi moderira), ki doseže 20 zaporednih zmag. Sporočilo filma je - iz majhnih stvari lahko narediš ogromne.
Meni je bil film povprečen. Trajal je predolgo, zgodba se je odvijala zelo počasi, v bistvu se nič ni zgodilo. To močno sporočilo
filma za moje pojme ni dobro izraženo, ni nekih naukov, zaradi katerih bi se človek lahko zamislil. Edina svetla točka filma
je Brad Pitt, ki res dobro igra in je v svojem liku prepričljiv. Mislim da bi lahko na to tematiko ustvarili boljši film.

5/10

Film me je pritegnil iz istega razloga kot Ano, ker dobiva precej visoke ocene, ter ker je nastal
po knjižni predlogi meni ljubega avtorja Michaela Lewisa (mislim da tudi ostalim bolje znan
po The Blind Side: Evolution of a Game ). Lewis ima značilen in zelo prepričljiv stil pisanja,
je odličen novinar in pisatelj, svoje športne zgodbe pa vedno zgradi okrog junaka. Na ta način
dobi pripoved nove razsežnosti, in ne pritegne le športih navdušencev, ampak širše občinstvo.

Ne upam pa si trditi, da bo film pritegnil tudi tiste, ki niste velike športne navdušenke. Govori in natančneje
opisuje kaj se dogaja v zakulisju bejzbola, kaj vse šteje ko izbirajo in kupujejo nove igralce, itd.
Ob bok pa postavi protagnosta filma Billyja Beana, ki ga je upodobil Brad Pitt, za katerega je znano, da se kot
kameleon prelevi v karakter, ki mu je dan. Resnično gre za vrhunskega igralca; včeraj sem ga gledala
v The Tree of Life, in ko sem ga danes spremljala v Moneyball, ga nisem z 'včerajšnjo' vlogo
niti enkrat povezala. Gledala sem ga kot popolnoma drugo osebo. Takšnih transformacij ni sposobnih
veliko igralcev. Preprosto pusti velik pečat kjerkoli se pojavi.

Film je zasnovan na resnični zgodbi, in četudi govori o ozadju in statistiki športa, ki je
na naših tleh relativno neznan in nepriljubljen, je režiser Bennett Miller vse uspel
zapakirati v všečen paket.

Priporočam tistim, ki imate rade športne drame.

-8/10

[Kalypso]

Rio (2011)

Papagaj Blu je bil kot majhen papagajček odnesen iz barvitega brazilskega pragozda v ZDA, zaradi česar se nikoli ni naučil leteti. Dom je našel pri prijazni Lindi, za katero ni le hišni ljubljenček, temveč tudi njen najboljši prijatelj. Ker je zadnji samček svoje vrste, se oba odpravita v Rio de Janeiro, da bi ga predstavila Jewel, zadnji samički s katero bi naj bi Blu poskrbel za nadaljevanje njune vrste. Kakorkoli že, načrt spodleti. Obe ptici ugrabi skupina tihotapcev z živalmi. Medtem ko Linda s svojimi človeškimi prijatelji išče izgubljenega ljubljenčka, se Blu ob Jewelini pomoči in pomoči skupine nadebudnih mestnih ptičev reši iz ujetništva ter premaga strah pred letenjem...
Zgodba je preprosta in zabavna. Poleg zabave ponudi tudi nekaj moralnih naukov.
Liki so mi izredno posrečeni. Glasovi so bili po mojem mnenju dobro izbrani. Izpostavila bi glavnega junaka Bluja, ki mu izredno pristaja glas Jessiea Eisenberga. Liku doda dodaten čar, nekoliko zmedenega, prestrašenega papagaja.
Animacija je odlična. Je izredno barvita, tako kot tudi resnični prostor v katerega je risanka postavljena. Liki so lepi, prav tako v vsem svojem sijaju zaživi tudi animirani Rio de Janeiro, kar mi je bilo še posebej všeč.
Meni je bila izredno všeč. Ogled toplo priporočam.
9/10

[Neytiri]

Jaz se samo popolnoma strinjam s Kinkyjino oceno filma Drive. Best movie! soundtrack je pa tudi noro dober, NORO....Res, se strinjam z oceno.

Enako! Meni je bil film fantastičen, fantu je bil tudi zelo všeč, čeprav ima morda v osnovi raje malo drugačne filme. Res je lep film, žalosten, z lepo glasbo, ki ful lepo povdari določen kader, moment ..

[Kami]

Wicker Park (2004)


Zgodba: Skozi izložbeno okno Matthew (Josh Hartnett) na ulici zagleda Liso (Diane Kruger), ki mu je izredno všeč. Začne se romanca, ki njegovo življenje obrne na glavo. Matthew in Lisa sta srečna zaljubljenca, nekega dne pa Lisa izgine. Sprejela naj bi ponudbo londonskega gledališkega društva. Ji je pomenil tako malo, da si ni zaslužil niti slovesa? Je bila njuna ljubezen sploh resnična?
Dve leti kasneje se Mathew vrne in staremu prijatelju zaupa, da dela v oglaševalskem podjetju in je zaročen s hčerko svojega šefa. Pripravlja se na službeno pot na Kitajsko, kjer naj bi sklenil pomemben posel. Ko v restavraciji čaka na svojo zaročenko, zagleda Liso. Skuša ji slediti, a jo izgubi. Je bila ona? Postavljen je pred težko odločitev. Naj ujame letalo ali zanemari poslovne načrte in poišče Liso? Ta odločitev ga lahko spremeni za vedno, a Mathew je obseden z Liso. Poiskati jo mora in šele nato jo bo morda lahko pozabil.

Mnenje: Wicker Park je rimejk francoskega romantičnega trilerja Stanovanje (1996) z nelineranim pripovedovanjem. Meni je bil film všeč. Vsebine filma sploh nisem poznala, zato sem bila nad razpletom precej presenečena. S skakanjem naprej in nazaj so sicer naredili nekaj napak, ampak nič večjega, kar ni uničilo zgodbo. Vsi štirje glavni igralci so dobro odgirali svoje vloge, Diane je res full lepa igralka, Josh je pa meni itak najlepši babyface ever (neverjetno me spominja na Tommy Lee Jones, s katerim sem že par let obesedena, in Josh se mi zdi mlajša, lepša verzija njega ). Bi mi bilo pa ljubše, če bi bil konec drugačen.

Ocena 7+/10