
Kaj vam gre najbolj na živce?
#3561
Posted 15 December 2010 - 07:54 PM
Ma meni gre pa kašljanje in pokašljevanje bolj na živce od smrkanja. Sploh pri tistih, ki kadijo kot turki.
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#3562
Posted 15 December 2010 - 07:57 PM
To tudi meni. Smrkanje dejansko sploh niti ne, ker se zna zgoditi, da sem pozimi pri tem jaz glavni akter.
Najbolj mi je bilo grozno, ko smo kak izpit pisali. Vse tiho, jaz pa smrkam tam kot krava. In potem sem
dejansko samo s tem bila obremenjena ... da grem vsem na jetra, da jih motim, itd. Stresno.
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#3563
Posted 15 December 2010 - 07:58 PM
Aha, poznam to.

Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#3564
Posted 15 December 2010 - 07:59 PM
in si nisem mogla pomagat, prav držala sem na momente, tak da sem bila že cela rdeča v obraz) skoraj bi se zadušila ,ko sem poskusila držat kašelj v sebi

,res sem blazna nadležna, ampak nisem si mogla pomagat

ja smrkanje

pa blazno mi gre na živce, ko kdo bere časopis in ga pusti na x strani,,,,,ga ne da nazaj na naslovno, pa celega zmečkanega, kot solato

#3565
Posted 15 December 2010 - 07:59 PM

Cosa vuoi che ti scriva?
Cosa vuoi che ti dica?
Tu sei ovunque in me.
#3566
Posted 15 December 2010 - 07:59 PM
Enkrat sem celo prej oddala, ker nisem mogla tega več zdržati. XD
Ampak jaz nimam problemov s smrklji (LOL), ampak s tistim, ko imaš pozimi včasih zgolj MALO vlažen
nos, zdi pa se ti, kot da ti tona smrkljev ven visi.

<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#3568
Posted 15 December 2010 - 08:04 PM

<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#3569
Posted 16 December 2010 - 12:18 PM
To tudi meni. Smrkanje dejansko sploh niti ne, ker se zna zgoditi, da sem pozimi pri tem jaz glavni akter.
Najbolj mi je bilo grozno, ko smo kak izpit pisali. Vse tiho, jaz pa smrkam tam kot krava. In potem sem
dejansko samo s tem bila obremenjena ... da grem vsem na jetra, da jih motim, itd. Stresno.
Jaz sem smrkal med maturo.

#3570
Posted 16 December 2010 - 12:21 PM

Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#3571
Posted 16 December 2010 - 12:32 PM
Ampak jaz nimam problemov s smrklji (LOL), ampak s tistim, ko imaš pozimi včasih zgolj MALO vlažen
nos, zdi pa se ti, kot da ti tona smrkljev ven visi.

Podpis, to se meni zdaj dogaja vsako jutro.

Na živce mi grejo punce, ki grejo ven oblečene v pajkice (pri -10

como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#3572
Posted 16 December 2010 - 01:01 PM
Ampak pozimi!! In to takšni na videz urejeni.
Potem pa malo veter zapiha, pa tako smrdi, da ti gre na bruhanje.

ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
#3573
Posted 16 December 2010 - 01:02 PM
Aha, posebej pride do izrada na nabito polnem busu.

Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#3575
Posted 16 December 2010 - 02:00 PM
Na živce mi grejo punce, ki grejo ven oblečene v pajkice (pri -10

^Sošolke hodijo v šolo v pajkicah/tankih hlačah in navadni bombažni majici. Potem moramo normalno oblečeni ljudje (

Ko kdo med odmorom slučajno odpre vrata, da vstopi v razred, ga vse naderejo naj ne 'lufta', ker je prepih


#3576
Posted 16 December 2010 - 02:05 PM
Se pa kar sam ponuja en simpl odgovor na tvojo težavico: še ti si obleči pajkice.

como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#3577
Posted 22 December 2010 - 09:45 PM
OMG!

Zdajle jim že drugič nisem odprla (so bili že včeraj), ker jim pač ne mislim dajat denarja, ki ga še sama nimam.
In prepričana sem, da bodo prišli še tretjič in četrtič, dokler pač ne bodo izsilili denarja.
Lani sem pri tretjem poskusu obupala in jim dala €5 v drobižu, ker je to vse, kar sem imela od gotovine pri sebi.
Pa je stari imel jajca, da je ponudil, da pridejo naslednji dan, ko bi imela več gotovine pri sebi.

No, danes sem jih opazovala skozi kukalo in sem tudi slišala pripombe - češ: "zihr je kdo doma, jebeš, če nočejo odpret".

Potem je ena soseda po dolgotrajnem zvonjenju le odprla in tipa nista imela niti toliko olike, da bi razložila zakaj sta prišla. Eden je na plano potegnil seznam z imeni in zabeleženimi prispevki. Kar stiskalo me je pri srcu, ko je vprašala, koliko pa se da, pa ji je ogabnež stari rekel: "hja, tam po €20, €30 dajejo". Gospa jim je dala €10, ker več ni imela. Jaz pa vem, da je tako revna, da si od ust trga, da preživi.

In potem vsi ponosni v zameno za denar dajo tist ničvreden koledar, kot da je neka najboljša stvar, kar jo lahko človeku dajo.
Ogabno, na bruhanje mi gre!

Prostovoljni gasilci gor ali dol. Tole od vrat do vrat mi je nagnusno - ljudje, predvsem starejši - so skoraj prisiljeni dati denar, ker potem gasilci tisti seznam razgrinjajo pred vsemi in jim je nerodno, če bi kdo od sosedov videl, da niso nič dali, oz. da so dali malo.
Zakaj ne morejo objaviti nekega trr, pa naj tisti, ki imajo odveč denarja, nakažejo? A je res treba takole izsiljevalsko po domovih hodit. Pa ne enkrat, cel teden bojo hodili, dokler ne bodo od vseh dobili! Kurbeži!

ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
#3578
Posted 22 December 2010 - 09:53 PM
#3579
Posted 22 December 2010 - 09:56 PM

ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
#3580
Posted 22 December 2010 - 11:09 PM
Nam pa ni problem prispevati nekaj, ker vem kam in kako bo denar šel. Konec koncev so prostovoljno gasilsko društvo in dobro vem kako jim denar prav pride. Ok, mogoče malo preveč osebno gledam na vse to (imam tudi strica pri PGD), vendar pa obenem tudi vem na kakšne nesreče in požare je že naletel, kjer mu je takšna in drugačna oprema prišla še kako prav.
Anouk, a misliš glede "botrov"?


A tree too big to embrace ... is born from a slender shoot. A nine-story tower ... rises from a pile of earth. A thousand-mile journey ... begins with a single step.
(taoistična modrost)
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users