3892 replies to this topic

[Kinky]

Ondskan (2003)




Spet plujem v vodah tujejezičnih, oz. neameriških filmov. Zadnje čase me zopet vleče k
evropskim filmom - obstaja jih malo morje, in nekateri so res zanimivi, drugačni, sveži . . .
vsekakor predstavljajo osvežitev v poplavi holivudskih polizdelkov in obupnega humorja.

In ker je moj omiljeni žanr ravno drama (najbolj cenim tiste z dobro zgodbo in dobro
izoblikovanimi karakterji), sem si tokrat privoščila švedski film Onskan oz. Evil.

Andreas Wilson je Erik Ponti, na prvi pogled čisto običajen najstnik, ki živi z mamo in
očimom, ki ga občasno kaznuje tako, da ga pretepe. In ko Erika izključijo iz šole
zaradi neprimernega obnašanja in ga ravnatelj označi kot zlobneža, ga mama vpiše
na privat šolo, ki jo obiskujejo sami sinčki bogatašev, in kjer vlada poseben režim.
Starejši dijaki nadzorujejo mlajše, in jih (primerno) kaznujejo, kadar niso ubogljivi,
ali kadar nasprotujejo njihovim pravilom. Vodstvo šole, profesor in ravnatelji, se ne
vmešavajo, in pustijo, da se dijaki vse med sabo zmenijo. Erik pristane v sobi s Pierrom,
ki je tipičen učenjak, nikomur noče nič žalega, želi dobro izobrazbo, ter da bi ga
preprosto pustili pri miru. In z enakimi željami na šolo pride tudi Erik, a kaj kmalu vidi,
da ne bo mogel biti neopažen, ter da se bo za svoje pravice moral boriti, kot tudi
proti sadistični skupini 'vodilnih' dijakov.

Naj pokomentiram še odlično igro glavnega igralca (na avdicijo je prišlo 100 fantov, a so
na koncu izbrali njega - več kot odlična izbira), ter zanimivo zgodbo, ki jo z velikim
zanimanjem spremljamo, medtem ko se vedno bolj približujemo Erikovi strani, in se na
koncu kot gledalci popolnoma poistovetimo z njim. Kdo je zloben? Je to res Erik, njegovi sošolci,
njegov očim? Več v filmu.

8/10

[Kinky]

Biutiful (2010)




Končno mi je uspelo pogledati ta film, sem ga nameravala že, ko je bil nominiran za Oskarje.
No, vsekakor bolje pozno kot nikoli, sploh v tem primer.
Cel film je posnet v španščini, kar je zanimivo, in ta film je obsenem tudi prvi, ki je bil v celoti
posnet v španščini, in nominiran.

Režiral je Alejandro González Iñárritu (21 grams, Babel), kar je precej zgovoren podatek. Sploh
režija je bila ena izmed stvari, ki mi je bila pri tem filmu najbolj všeč. Počasni posnetki, dolgi kadri,
posnetki obrazov, in tudi ulice, ljudi (Barcelona ). Celotno dogajanje in tudi mesto samo je
zelo temačno, primerno tematiki, fotografija je temna, barv skoraj ni.

V glavni vlogi vedno odlični Javier Bardem (Uxbal), vloga vredna Oskarja za glavno moško vlogo.
Uxbal je v svojih štiridesetih, skrbi za dva otroka, se vmes ukvarja z bipolarno ženo, ter svojo
službo. Ukvarja se z nečednimi posli, in sicer je v navezi s Kitajci, ki izdelujejo ponarejene torbice,
katere potem prodajajo za polovično ceno na ulicah Barcelone. Obenem pa ima Uxbal še eno
sposobnost, zna se pogovarjati z mrtvimi. Že na začetku filma izvemo, da je tudi sam zelo bolan,
ima raka na prostati, ki se je razširil po njegovem telesu. Kar spremljamo v dobrih dveh urah je
njegovo soočanje s smrtjo, svojima dvema otrokoma Ano in Mateom, ženo, ki bi ga rada nazaj,
čeprav ni zdrava, bratom Titom; ob vseh preglavicah pa se Uxbal mora ukvarjati še s poslom,
kjer kot vedno - gre vse narobe takrat, ko ne bi smelo (zanimiv
vpogled v življenje imigrantov in delavcev na črno) . Poskusi najti notranji mir, in se spijazniti
s tem, da ga kmalu ne bo več, in da bo za sabo pustil 2 otroka.

Mogoče sem malo pristranska in gre upoštevati, da so tovrstne drame ki rišejo življenjske situacije,
moja najljubša zvrst. Uxbalu se v relativno kratkem času zgodi toliko negativnih stvari, da se zdi,
da bo smrt prišla kot neke vrste - odrešenje. Naj še enkrat omenim Bardema, ki je zopet dokazal,
da je en boljših igralcev svoje generacije; zna pokazati čustva, zna biti kameleonski, ima vse
tisto, kar mora odličen profesionalen igralec imeti. Kar mi je bilo zelo všeč v filmu je bilo to, da
je znal pokazati kako sam je v bistvu, ta samota, ki se je naselila v njem in okoli njega; da,
iam 2 otroka, ampak vseeno - zdi se, kot da je za vse sam.

Odlična drama, počasen razplet, dolgi kadri, meni pisano na kožo, vseeno pa najbrž nezanimivo
za ne-ljubitelje te zvrsti.

--9/10

[Anouk]

Midnight in Paris (2011)

Končno mi je uspelo pogledati ta film. Mene je seveda pritegnil že naslov. Film govori o ameriškem pisatelju Gilu, ki s svojo zaročenko in njenimi starši obišče Paris. Enkrat zvečer sam blodi po Parizu in ob polnoči pripelje avto, v katerem je nekaj ljudi, ki ga vabijo naj vstopi. On vstopi in peljejo ga na zabavo kjer ugotovi, da je preskočil stoletje. Torej, znašel se je v letu 1920. Tako spozna vse svoje literarne idole, ki mu dajejo inspiracijo za pisanje. Zgodba se potem razpleta, ampak ne bom povedala kako.
Meni je film noro všeč. Prvi faktor zakaj mi je všeč je Paris in dejstvo, da je film sneman v Parizu. Čudovito mesto, čudoviti prizori. Drugi faktor je Woody Allen, ki je moj omiljen režiser in tretji faktor je res lahkotna zgodba, v kateri nastopi tudi Carla Bruni. Torej, Paris, Woody Allen, Carla Bruni, kakšna francoska beseda tu in tam, to je vse kar jaz rabim.
Filmu sicer ne bom dala najvišje ocene, ker poznam ogromno filmov, ki so mojstrovine, kar ta pač ni. Ta film nahrani mojo frankofono dušo in me animira, zato mu dam 8 točk. Opozarjam pa vas, da vam film ne bo tako zelo všeč kot meni, če pač niste frankofili .

8/10

Vceraj sem si ogledala ta film in moram reci, da se mi je zacetek zdel precej okoren, da ne omenjam igre Rachel McAdams (in njenega karakterja, ki je deloval precej nedodelano in in nepristno) in Owena Wilsona (slednji mi je iz nekega razloga izredno antipaticen - mogoce nacin govora, na pol sepetajoc, skratka v vsakem filmu privlece na dan neko svojo 'quality', ki mi ne potegne - sploh v manj 'klovnastih' filmih). Sam koncept filma mi je bil vsec in zgodba zanimiva, film vsebuje tudi precej scen posrecenega humorja, tako da se kar nekajkrat nasmejis zraven. Pariz deluje vsecno, prav tako glasba, likov pa, priznam, nisem vseh prepoznala (mogoce mi tudi zato ni bil tako zelo vsec kot bi mi bil sicer).

Ok film za pogledat, vec kot 6-7 pa bi mu tezko dodelila.

[Kinky]

Po nesreči sem 2 krat postala Biutiful, prosim že katera uredi. Hvala.

Identity (2003)



Identity is a secret. Identity is a mystery. Identity is a killer.


Stranded at a desolate Nevada motel during a nasty rainstorm, ten strangers become acquainted with each other when they realize that they're being killed off one by one.


10 tujcev se sredi hude nevihte znajde v motelu; šofer limuzine in njegova stranka, igralka,
mama in oče s sinom Timotijem, mladoporočenca na poti iz Las Vegasa, prostitutka na poti
domov na Florido, ter policist in zapornik. Kmalu se začnejo dogajati nepojasnjene stvari ko
začnejo vsi po vrsti umirati.

SPOILER: proti koncu filma izvemo, čeprav je nekaj stvari nakazanih že v uvodni špici,
da imamo opravka z nekom, ki ima več osebnosti (razcepljena osebnost), in se dogodki
v motelu sploh v resnici ne odvijejo, ampak samo v glavi morilca (zelo zgodaj v življenju
se mu je nekaj hudega zgodilo, njegova mama je bila kurba, in zato je že kot otrok ustvaril
več osebnosti). Vseeno pa je zanimivo, kako se film konča; njegov psihiater, ki se je
zavzemal za to, da ga ne bi usmrtili, namreč predlaga, da pusti, da se osebe v njegovi
glavi pobijejo, obračunajo med sabo, ter da je pomembno, da 'morilec' /v njegovi glavi/,
umre, ter prevlada ena druga osebnost. Ampak pri vsem tem so nekaj pozabili,
nekoga spregledali.

Povsem solidna drama oziroam triler, ravno prav dolg, da se ves čas sprašujete kaj se
v resnici dogaja, in počasi sestavite vse koščke sestavljanke.

8/10

[Kalypso]

Red (2010)

Frank (Bruce Willis) is retired, bored and lonely living off his government pension in a nondescript suburb in an equally nondescript house. The only joy in Frank's life are his calls to the government pension processing center when he gets to talk to his case worker Sarah (Mary-Louis Parker). Sarah is as bored and lonely as Frank and marks her conversations with the unknown Frank and her spy novels as the only things fun in her life. When something in Frank's past forces Frank back into his old line of work and puts an unwitting Sarah in the middle of the intrigue, Frank and Sarah begin a journey into Franks past and the people he used to work with. Like Frank they are all RED ... Retired Extremely Dangerous.
Solidna akcijska komedija v kateri združijo moči "stari igralski mački" Bruce Willis, Helen Mirren, John Malkovich in Morgan Freeman. Sama zgodba sicer ni nič posebnega, sem gledala že veliko bolj zanimive, napete in zabavne, pa vendar se mi zdi končni izdelek povsem soliden. Mislim, da k temu veliko pripomorejo prav igralci, ki so mi bili v svojih vlogah prav simpatični in kar nekako dvigujejo film in ga naredijo bolj zabavnega kot bi bil brez njih. Skupina starcev, ki opozarjajo, da še niso povsem za odmet.
Ob ogledu filma sem se sicer zabavala, vendar se mi zdi tak tip filma, na katerega bom čez teden dni že pozabila. Pogledaš, se nasmehneš in ga takoj zatem pozabiš.
7/10

[Kinky]

Faces in the Crowd (2011)

IMDB

Ta fim je precej gnil, zato si ne zasluži slike.

Torej pritegnil me je zaradi dokaj zanimive ideje o teoriji, o posebnem stanju, bolezni, kjer
si ljudje ne morejo zapomniti več obrazov - neke vrste obrazna slepota. Obstaja tudi fensi
izraz - nekaj na P - s katerim lahko impresionirate prijatelje, a se ga trenutno ne spomnim več.

Milla Jovovich je učiteljica, ki ima fanta, živi na prvi pogled lepo življenje; s prijateljicama se srečuje
v baru in skupaj se smejejo vsakdanjim puhlicam. Nekega dne pa se ji zgodi nekaj tragičnega, saj je
priča umoru in posilstvu, čemur sledi še udarec v glavo - in rezultat je ta, da njeni možgani
več niso sposobni procesirati informacij o obrazih. Tudi sama sebe v ogledalu vidi vedno drugače,
kar je bilo prikazano na precej zanimiv način - en redkih plusov filma. Tudi njen fant in prijateljice imajo
v vsakem kadru drug obraz.
Kmalu pride v stik z detektivom, katerega igra postarani in nasploh neprivlačni Dr Troy.
In Anna opazi, da je njegov obraz edini, ki se ne menja, ki se ji je vtisnil v spomin.

Film je poln že večkrat videnih in prežvečenih klišejev, da niti ne omenjam konca. Sramotno, no, kaj
nam prodajajo.

SPOILER: proti koncu filma jo zapusti fant in na isti dan še umre njena najboljša prijateljica
(jo ubije isti morilec), a ona že pristane v postelji tega policaja, s katerim v ENI noči zanosi.

Očitno se tovrstni in podobni čudeži dogajajo le še v ameriških filmih in Jeruzalemu. Pa
kdo sploh verjame v tovrstne pravljice, lepo vas prosim.

Podeljujem 3/10, pa še to je precej milostno.

Odsvetujem ogled.

[Immortelle]

Conan the Barbarian (2011)

Groza... neverjetno, kaj so naredili iz tega filma.

Takoj mi je bilo jasno, da niso izbrali pravega igralca - imel je namreč premalo mišic.
Saj nisem pričakovala Arnija, samo vseeno... v današnjem času imajo toliko izbire, tale Jason Momoa pa izgleda kot nek wannabe fitness freak, ki se je prejšnji teden začel malo bolj resno spogledovati z utežmi.

Zgodba je nikakršna, ostali igralci tudi, režija obup. Nekatere scene se vlečejo predolgo, druge niso dokončane, oz. zaključene, kot bi morale biti.

Vse skupaj je na nivoju Xene ali Herculesa - bolje bi bilo, če bi ta film bil po delih predvajan po TVju.

Potrata časa... prav mučila sem se, da sem ga uspela pogledati do konca. Patetično.

1/10

[tasika]

How to train your dragon (2010)



Hiccup je sin mogočnega vikinškega poglavarja, toda mladenič zaradi majhne postave kljub vsem prizadevanjem ne more postati pravi heroj, ki bi se spoprijel z nadležnimi zmaji. Ko se udeleži treninga boja s krilato nadlego, uspe Hiccup s pomočjo svojega najnovejšega izuma ujeti majhnega zmaja. Ker ga ne more pokončati, se med njima razvije nenavadno prijateljstvo, toda ko želi deček resnico o zmajih posredovati preostalemu plemenu, naleti na številne težave in posmeh.

Prebrala sem mnogo pozitivnih kritik in se jim vsekakor pridružujem. Definitivno ena najboljših risank v zadnjem času, z dobro zgodbo in lepim sporočilom. Glavni junaki so super, karakterji se lepo razvijejo. Zmaji so ful domišljeno narejeni, vsak je nekaj posebnega. Animacija krasna.

8-9

Se strinjam z oceno eve. Risanke sem se precej dolgo otepala, in je nisem hotela pogledat, zadnjič pa je T. vztrajal, in sm na koncu pristala na to da jo pogledam, in mi ni žal.
Animacija je res krasna, še posebej mi je bila všeč animacija taglavnega črnega zmaja, mestoma se obnaša kot pes, mestoma ko najbolj cartl mucek z velikimi očmi. Dejansko gre za risanko s sporočilom, karakterji so lepo dodelani in raznovrstni.

[Fluffy The Stud Eater]

I am Legend (2007)

[attachmentid=3979]
Ufff, čeprav nisem ravno preveč velik sci-fi filmov, me I am legend zagotovo ni pustil ravnodušne; nasprotno, prav navdušil me je. Lahko rečem tudi, da se mi je film zdej rahlo prekratek, da sem še nekaj pričakovala na koncu, da se film kar odseka - ter nas prikrajša za nekaj dodatnih užitkov in mogoče nadaljno razlago zgodbe.

Robert Neville is a scientist who was unable to stop the spread of the terrible virus that was incurable and man-made. Immune, Neville is now the last human survivor in what is left of New York City and perhaps the world. For three years, Neville has faithfully sent out daily radio messages, desperate to find any other survivors who might be out there. But he is not alone. Mutant victims of the plague -- The Infected -- lurk in the shadows... watching Neville's every move... waiting for him to make a fatal mistake. Perhaps mankind's last, best hope, Neville is driven by only one remaining mission: to find a way to reverse the effects of the virus using his own immune blood. But he knows he is outnumbered... and quickly running out of time.

vir: www.imdb.com

Will Smith odlično odigra svojo vlogo, iz filma v film je bolj prepričljiv, čeprav mi na začetku sploh ni bil simpatičen - kapo dol.

Priporočam. Film vas 'drži' do konca, niti minutko mi ni bilo dolgčas. Ocena: 8/10

Tudi jaz sem Willa vedno gledala nekoliko postrani, čeprav me kasneje nikoli ni razočaral. Ta film sem se z
zanimanjem spravila gledat, jaz obožujem ZF filme, sploh, če so (post)apokaliptično naravnani. Malo je pa
filmov, kjer ne bi prav neokusno pretiravali ali pa stvari prikazali na meni precej nevšečen način, poleg tega
je pa vedno nevarnost kakšnega glupega konca. Tu mi pa je bilo vse všeč - prikaz zgodbe, njegova igra,
prikaz okuženih in konec. Atmosfera je bila prepričljiva, tudi solze so mi stopile v enem momentu v oči. Tudi
jaz bi si želela še morda nadaljevanje zgodbe, ampak to se meni dogaja velikokrat - končajo v takih primerih
takrat, ko bi jaz še ... mene velikokrat zanima, kaj se še dogaja kasneje, kako izgleda vse skupaj po nekem
zaključku, itd. Eden boljših filmov relativno novejše letnice tega žanra. Film ima sicer nekaj rahlo nelogičnih
lukenj. Baje, da obstaja še alternativni konec filma (nisem pogledala), prav tako pa imajo namen snemat
dvojko - nisem naklonjena.

8/10

[Fluffy The Stud Eater]

La piel que habito (2011)



A brilliant plastic surgeon, haunted by past tragedies, creates a type of synthetic skin that withstands any kind
of damage. His guinea pig: a mysterious and volatile woman who holds the key to his obsession.







Danes sem ga gledala v kinu in je najboljše, da kar takoj nekaj napišem, ko sem še pod vtisom. A kaj dosti
glede same zgodbe ne morem napisati, ker bi hitro preveč razkrila. Do Almodovarja gojim skorajda love / hate
odnos. Eni filmi so mi noro všeč, enih pa ne prebavljam. Tale spada v skupino prvih. Na pravi način in z dobro
mero bizarnosti obarvana tematika, ki me je držala v stanju zanimanja od začetka, pa do konca, čeprav ni
nekega napetega tempa. Te pa potegne vase, mene je. Predvsem bi izpostavila Antonia Banderasa, ki je vlogo
odigral precej dobro, skorajda odlično. Nekateri prizori so prav umetniški, ne vidiš žal tega na velikem platnu
pogosto. Je vsekakor drugačen, kot je bilo od Almodovarja za pričakovati. Se ga splača iti gledat v kino,
vsekakor pa absolutno splača pogledati ... za vse tiste, ki imajo radi globljo tematiko, ki ti da misliti in za vse
tiste, ki se nagibajo k filmom, ki jih še nekaj časa ne pozabiš.

9/10

[eve]

Trainspotting (1996)



Mislim, da so redki, ki ne poznajo tega filma. Sama sem si ga končno pogledala in vidim, da sem veliko zamudila. Obožujem filme s tako tematiko in definitivno lahko rečem, da je ta z lahkoto zasedel prvo mesto na moji lestvici.
Super zasnovana zgodba, nekako satirično komična, nas popelje skozi vsakdanje življenje odvisnežev na Škotskem. Lepo je prikazano, kako težka je pot do prenehanja in kako lahko je zopet poseči po drogi. Dialogi so odlični, liki se dobro razvijejo.
Igralska zasedba je več kot odlična, Ewan McGregor blesti v svoji vlogi, pa tudi ostali so svojo vlogo več kot odlično odigrali.
Soundtrack je fenomenalen, najboljši komad (vsaj zame) je v zadnjem prizoru.

Must see.

10/10

The Fighter (2011)



Zgodba o irskem boksarju Mickyju Wardu in njegovem bratu, tudi boksarju, ki mu pomaga trenirati. V 80h letih tudi postane profesionalni boksar.

Še en film, ki je vreden ogleda. Zgodba sicer nič posebnega, obstaja kar nekaj biografskih filmov, ki prikazujejo življenje znanih športnikov. ampak je res dinamično zastavljena in se ob ogledu sploh ne dolgočasiš.
Igralska zasedba odlična, Mark Wahlberg svojo vlogo opravi odlično. Ga pa vseeno zasenči Christian Bale v vlogi njegovega polbrata Dickyja. Kot bivši drogeraš in zapornik se vrne in Mickyju pomaga osvojiti naslov svetovnega prvaka v svoji kategoriji. Tud Mellisa Leo kot mama je odlična, prav tako Amy Adams kot njegova punca. Vedno znova dokazuj, da se razvija v odlično igralko.
Krasno zrežirano, realistično prikazano, poleg tega pa lahko spremljamo tudi sam odnos med bratoma in v družini.

Priporočam.

9/10

[Fluffy The Stud Eater]

Keith (2008)



17-year-old Natalie thinks she's got it all figured out until she falls for a guy who has nothing to lose.








Ker ima film na IMDBju precej dobro oceno, sem se odločila, da mu dam priložnost. Ocene na IMDBju mi niso
glih višek relevantnosti, so pa mi vsekakor ena pomebnejša smernica.
Film ima sicer dobro zasnovo, ampak spet je problem v izvedbi - premalo globoka, sploh glede ene stvari, tiste,
ki jo boste tekom filma spoznali, je absolutno premalo povedanega, lahko bi se malo na tej točki ustavili in
dali temu pozornost. Hecno je to, kako glavna igralka, letnik 79, igra 17-letnico - Natalie, ki ima svoje življenje
do potankosti premišljeno nastavljeno, ničesar ne pusti naključju, je aktivna in uspešna vsepovsod, požira
presinge svojih staršev, itd. Nakar postane njen 'lab-partner' pri kemiji Keith, ki ga vsi imajo za čudaka. On ji
na tak in drugačen način ne da miru, ona čedalje bolj začne kazati interes po njegovi družbi in odstopanjem od
njenega ustaljenega in do minute natančno določenega vsakdana. Film ni dolgočasen, je dokaj zanimiv, a, kot
sem že napisala, pogrešam globino (a ne pregloboko, se zavedam, da ne bi pasala v kontekst, na koncu koncev
se zgodbe vrtijo okoli 17-letnikov) in več poudarka na določene zadeve.

6/10

[Kinky]

Burn after reading



Osbourne Cox (Malkovich) izgubi službo pri CII, zato začne pisati spomine. Njegova žena ga vara s Harryem (Clooney) in se zato želi ločiti. Od njega pričakuje, da se bo ločil od svoje žene. Zaradi ločitve ona vse moževe datoteke (med drugim tudi njegove spomine) shrani na CD, katerega dobi v roke tajnica njenega odvetnika. CD po nesreči izgubi v fitnesu. V tem fitnesu delata Chad (Pitt) in Linda (McDormand). Spomine najdeta in jih skušata vnovčiti (ona za plastične operacije) - vrniti nazaj Coxu.

Film se tako zaplete, da so na koncu vsi povezani, vmes se ponesreči (ali pa tudi ne) skoraj vsi med seboj pobijejo.

Vesela sem, da filma nisem šla gledat v kino. Je bil pa prijetna sprostitev ob nedeljskem večeru. Je tako beden film, da je na koncu že dober
6/10

Evo, priznavam, ne štekam bratov Cohen, ne potegneta mi, nein, nein, nein, pa se trudim, ooo jaaaa, zelo se trudim. Edini njun film, ki mi je res svetoven je Fargo (ter The Big Lebowski), ostalo pa mi je vse v kategoriji MEEEEEH ( ). Ta film sem komaj čakala, a sem na koncu ostala deloma praznih rok in spet razočarana, ker od njiju vedno (očitno) preveč pričakujem. True Grit si še nisem ogledala, in sedaj imam resne pomisleke ali se ga res lotiti.

Da ne bom samo kritizirala - v filmu se najde nekaj res posrečenih situacij in dobrih dialogov, a vseeno to za moje pojme ni dovolj, da bi film označila kot dober in ga priporočila. Zasedba je vrhunska, sploh Brad Pitt in George Clooney sta fenomenalna, zgodba se pa skozi film res neverjetno zaplete, in skoraj verjeti ne moreš, da pride do takšnih naključil.

Ker me niti pod razno ni prepričal, in ker sem imela po lastni krivdi sicer, previsoka pričakovanja - žal je 5/10 (točke dajem dobri igralski ekipi, ki je več kot izvrstno opravila svoje delo).

[Fluffy The Stud Eater]

Apollo 18 (2011)



Decades-old found footage from NASA's abandoned Apollo 18 mission, where two American astronauts were
sent on a secret expedition, reveals the reason the U.S. has never returned to the moon.






Sodeč po trailerju je tale film obetal ogromno, na koncu pa izpadel žal prav bedasto. Spremljamo kao posnetke
od NASE, odhod treh avstronavtov na Luno (2 sta se potikala po njej), ki je bil pod strogo tajnostjo. Tekom
filma se seznanimo s tem, zakaj je bil ta odhod skrivni in zakaj se nikoli ZDA niso vrnile na Luno.
Način, kako je posnet, je fenomenalen, da občutek nekakšne pristnosti, ampak razodetje skrivnosti je pa resnično
bedasto, žal. Uspešno me je držal v napetosti, imam rada tako posnete kadre, celo me je spomnil nekoliko na
stare dele The Twilight Zone, ki me še vedno znajo spraviti v čudno razpoloženje (pa čeprav so nekoliko hecni,
ampak pač treba upoštevati, da so tile, o katerih govorim, iz leta 1950, a jim je vseeno uspelo z malo sredstvi
ustvariti veliko) ... ampak glede glavne ideje sem pa bila resnično razočarana. Lahko bi precej boljše tole
izpeljali, res.

5/10

[Fluffy The Stud Eater]

Cloverfield (2008)



Opa, malo za ljubitelje znanstvene fantastike, mene je navdušil. Edini problem, ki sem ga imela na začetku je bil, da se nisem mogla navaditi na kamero - posneto je v stilu Blair Witch Project, pač en od karakterjev snema celotno zgodbo (ki te ves čas 'drži' - je dovolj zanimiva, da napeto spremljaš). Na začetku mi je bilo slabo LOL in sem nad filmom skoraj obupala in mi ni žal, da je bilo tako.

Zgodba: Manhattan napade neznana 'pošast', zavlada panika, ali se bodo naši junaki rešili v času ali ne?

Ocena: -8/10.
SAMO za ljubitelje sci-fi. In mi je povsem jasno, da bo nekaterim ta film zakon, drugim pa za en drek.

Jaz sem ga pravkar pogledala in tudi meni se ni zdel slab, vsekakor pa ne preveč dober. Sem pa mislila, da bo
še slabši. S tovrstnim načinom posnetkov nimam problemov, mi je v določenih primerih še bolj všeč. Tu še ni
bilo tako glavobolno, da bi skos nekaj trosilo, ipd. Film ima kar solidno zanimiv tempo, ni mi bil dolgočasen,
morda edino premalo izviren glede izgleda pošasti (sploh tisti mali stvori aka podmladki so nekoliko preveč
spominjali na mladiče/princip iz legendarnega (oz. legendarnih, z izjemo štirke) Aliena), vsekakor pa mi je bil
všeč konec. Seveda sem pa, kot je že v moji navadi, pogrešala več razlage glede te pošasti, s kod, zakaj, čemu,
kako ... me ne bi nič motilo, če bi morda to na koncu dodali v obliki 'normalne' filmske kamere. Ampak ok, film
je posnet po drugačni metodi in je konec, upoštevajoč to, razumljiv. Še ena pozitivna stran - tokrat babšeta niti
niso tako podivjano cvilila kot je to standard v tovrstnih scenah, tudi nobeni ni skočila joška ven tekom bežanja
pred zlodeji. Skorajda šokantno.

6/10

[Kinky]

King Kong (2005)

The eighth wonder of the world






King Kong je prvi film (gre za remake), ki ga je Peter Jackson posnel po veliki uspešnici in
prečudovitem popotovanju Froda in druščine vse do Mordorja in nazaj domov.
Seveda se po tako velikem uspehu poraja vprašanje, če ga je mogoče lahko prekositi, in
v primeru King Konga lahko trdimo, da temu ni tako (in istočasno potrpežljivo čakamo
na Hobbita).

Leta 1933 se skupina filmarjev, na čelu z ambicioznim rešiserjem Carlom Denhamom (srednje
prepričljiv Jack Black, sem ga videla že bolje igrati) odpravijo snemati na skrivnosten
otok (Skull Island). Tam jih čaka veliko presenečenj in nevarnih situacij ter srečanj s še bolj
nenavadnimi in izmurlimi bitji (dinozavri, kolosalni škorpioni, itd ), in takoj je jasno,
da se bo ekipa domov vrnila razredčena . . . če se bo sploh. Kmalu pa 'spoznajo' še
King Konga, ogromno gorilo, ki se 'zaljubi' v glavno igralko, Ann Darrow (Naomi Watts).

Film je bil za moj okus rahlo predlog in se mi je v določenih prizorih celo vlekel; traja namreč
čez 3 ure, in zdi se mi, da bi vse lahko povedali v uri manj. Sploh ko raziskujejo otok v iskanju
Ann se srečajo z mnogimi živalmi (tega je preveč) - vse od dinozavrov pa do vseh možnih
mutiranih žuželk, bla bla - preprosto je premalo zgodbe, da bi jo tako zelo raztegnili. Poglejmo:
ekipa pride na otok - Kong ugrabi Anne - vsi jo iščejo - jo najdejo - grejo nazaj v New York.

Evo . . . . 3 ure in 20 . . . hmmmmm. Na začetku sem bila skoraj prikovana na ekran
(ko se je zgodba šele oblikovala in razvijala), vmes so me pa za nekaj prizorov 'izgubili'.

King Kong je izredno dobro narejen, zelo je realističen, in nekaj prizorov z njim (predvsem
na koncu) je - lahko rečem - ganljivih; in lepo je prikazan pohlep ljudi, ki posledice
svojih sprijenih dejanj opazijo šele, ko poti nazaj ni več.

Naomi je odlična, isto Adrien Brody, Jack Black me je pa le delno zadovoljiv, ampak še
zdaleč se ni slabo odrezal. Jackson obvlada kot že vemo, vseeno pa ta film ni en
meni ljubših (od njega), sem si ga pa z veseljem ogledala.


7+++/10



Gremo mi po svoje (2010)


Ta film je za otroke, če so taborniki - še toliko boljše, meni pa je predstavljal izgubljeno
uro in pol. Ima nekaj svetlih trenutkov, predvsem v drugi polovici, Jurij Zrnec je pač vedno
dober (kar je res, je res), tudi nekateri otroci niso slabo opravili svojih vlog.

Vseeno pa premalo zanimiva zgodba, mlačen vtis! Za mladinski film je recimo - nekje v sredini
kar se kvalitete tiče. Ni bilo sploh zapleta, premalo povezana zgodba in katastrofalna režija
(da ne omenjam kako so naredili en prizor, kjer se spopadeta papiga in orel - ojebenti, no )

Res ne vem od kje ves ta hype glede tega filma. Baje da so ljudje množično romali v kino.

Siromaki. Upam, da so zahtevali svoj denar nazaj.

Če me bo kakšen tujec vprašal, če sem gledala ta film, se bom pretvarjala, da je film slovaški.
In jim priporočila Srečo na vrvici, Kekca, To so gadi, itd.

Velik plus: narava

[Fluffy The Stud Eater]

Eden Lake (2008)




Refusing to let anything spoil their romantic weekend break, a young couple confront a gang of loutish youths
with terrifyingly brutal consequences.


Ker sem tukaj zasledila nekaj namigov, da je film dober, sem ga pogledala. Moram rečt, da ne delim
pozitivnega mnenja, ampak ravno obratno. Film se mi zdi slab, če ne že smešen, vsekakor pa zelo bedast.
Spremljamo par, ki se odpravi na romantično brezskrbni kampirajoč vikend k jezeru, poimenovanem Eden Lake.
Mirno vzdušje jima pokvari tolpa mlečnozobih in primitivno sadističnih najstnikov (vidimo tudi poglavarja te
tolpe, iz kakšne družine izhaja, zagotovo mu je (bila) lep zgled), zapletejo se v prepir, ki se razvije v neslutene
višave in je vsekakor, hm, prelomnica v njunem življenju. V filmu je kar nekaj hecnih in rahlo nerealno
obarvanih scen, vsekakor zmagajo tipični prizori tovrstnih lame filmov, kjer gre ženska herojsko (tokrat tudi
oblita z drekom in zategadelj še bolj razjarjena, lep dodatek) na morilsko-reševalni pohod, seveda v globokem
dekolteju poskakajoč. Prav butasto hecno je bilo tudi njeno cviljenje in stokanje (prisežem, če bi tisti moment
gledala stran, bi mislila, da gre za pornič), ko so jo lovili in se je skrivala in kjer bi po vseh pravilih mogla biti
čimbolj tiho. Seveda na svoji herojski poti zakolje dva najmanj nevarna člana tolpe. V mojih očeh gre za film, ki
ga uvrščam v posebno skupino wannabe srhljivk s skupnimi elementi bedastočnosti. Igra vseh prisotnih slaba,
vzdušje daleč od napetega (če me bi medmes kaj zmotilo, karkoli, bi tisto bolj pritegnilo v trenutku gledanja
moje zanimanje), edino konec je bil za odtenek manj slab kot vse ostalo.
Ob napisu, da gre za enega izmed najbolj provokativnih (haha) trilerjev leta 2008 pa se človeku lahko usodno
zatakne med napadom glasnega krohota.

2/10

[Fluffy The Stud Eater]

Funny Games U.S. (2007)



Two psychopathic young men take a family hostage in their cabin.







Nekoliko sem zavestno zamešala vrstni red in se spravila pogledat novejšo H'wood priredbo originalne avstrijske različice.
Malo me je pritegnila tudi igralska zasedba, priznam ... Naomi Watts, Tim Roth, Michael Pitt. Spremljamo
sadistične (no, moram rečt, da na tem mestu malo podcenjujem to besedo) igre z družino s strani dveh
motenih fantov v beli golf opravi. Vse se začne, ko pride eden izmed njiju k njim domov po 4 jajca. Prva
polovica filma je solidna, dialogi teh dveh fantov so kar uspešno freaky, medtem ko je druga polovica filma kar
malo dolgočasna. Vsi so ves čas normalno oblečeni, le Naomi je seveda in kakopak pol časa v gatah in
modrčku. Film ima nekaj pomanjkljivosti (vsaj ene 5X bi bilo možno pretentati ta fanta) in klišejev, meni, če
zaključim, ni bil všeč. Konec kar nekako pričakovan in nezadovoljiv. V filmu nasploh ni pravega vzdušja.
izpostavila bi edino dobro igro Naomi in obeh fantov ter posrečene igre z glasbo. Bom pogledala še original, me
zanima, kako hudo so ga pokvarili.

4/10

[Fluffy The Stud Eater]

Max Manus

“Ukradli so mu domovino, sedaj jo hoče nazaj…”
Tole je še en moj filmski "cukrček". Zgodba govori o Maxu Manusu, pripadniku norveškega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. Zgodba ga spremlja od izbruha vojne na Norveškem leta 1940, ko se vrne iz Finske, kjer se je boril kot prostovoljec pa vse do konca vojne maja 1945. Spremljamo njegov boj proti nemškemu okupatorju, prav tako pa njegovo notranjo stisko ob izgubi sodelavcev in prijateljev.
Zgodba me je zelo pritegnila. Je napeta in zanimiva. Glavni junak je sicer junak, ki malce spominja na ameriške heroje vojnih filmov, saj svoje akcije izvede neustrašno in uspešno, ampak na srečo ga upodobijo tudi kot človeka z vsemi potezami, ki ga delajo človeškega. Tudi drugi liki so mi bili všeč. Igra je prepričljiva, je na visokem nivoju. Mogoče sem pri vsej zgodbi pogrešala močnejšo figuro v osebi nacističnega oficirja, ki bi lovil Manusa. Ta oficir je deloval malce medlo, ni bil ravno zajeban, kot je bil npr. Moritz Bleibtreu v Les femmes de l'ombre. Ampak to je malenkost, ki me ni motila.
Film je posnet v norveščini, vendar Nemci, ki se pojavijo v filmu govorijo nemško, Angleži pa angleško, kar mu daje avtentičnost in kar je meni zelo všeč.
10/10

Oceno od Kalypso sem kopirala tudi zato, ker se skoraj v vsem strinjam z njo. Izpostavila bi dve stvari,
ki sta pritegnili tudi mojo pozornost - Manusa so res upodobili kot človeškega (najbolj se to pokaže na koncu),
medtem ko bi lahko bil nacistični oficir bolj oster in zajeban. Meni ta film ni bil tako zelo všeč, da mu bi podelila
najvišjo oceno, ni se me ravno zelo dotaknil (zgleda, da sem pogrešala nekoliko več 'tragike' na meni všečen
način in morda malo bolj dodelane like, vseeno se mi je vse skupaj zdelo nekoliko medlo), čeprav obožujem
filme, ki so obarvani z nacistično tematiko. Vsekakor je pa to film, ki si zasluži ogled.

8/10