Das Leben der Anderen (2006).jpg)
Ta film je pred nekaj leti (2007) dobil Oskarja, in sicer je premagal Panov Labirint,
ki je meni osebno tudi zelo pri srcu, ampak ta film ga vsaj meni osebno
'naščije'.
Poglejmo najprej zgodbo:
In 1984 East Berlin, an agent of the secret police, conducting surveillance on a writer and his lover, finds himself becoming increasingly absorbed by their lives.Zgodba je postavljena v Berlin in sicer v sredo socializma, v leto 1984. Spoznamo umetniški par,
ki ga sestavljata igralka Christa Maria (
Martina Gedeck), in pisatelj Georg Dreyman (
Sebastian Koch).
Za umetnike so to težki časi, saj je omejena pravica govora, in napačno izrečene besede te lahko stanejo
kariere, ali celo življenja. Oba igralca sta solidno opravila svoji vlogi, tukaj ni dvoma.
Vseeno pa v filmu najbolj blesti nekdo drug, in sicer Gerd Wiesler (
Ulrich Mühe), ki svoje delo
opravi tako odlično in dovršeno, da ostanete brez sape. Upodobil je namreč agenta tajne policije,
ki je zadolžen za nadzorovanje Christe in Georga. Kmalu postane njegova služba nekaj več in
tudi sam se zelo spremeni; če smo ga na začetku videli kot brezsrčneža, s službo na prvem mestu,
ga sedaj prvič vidimo kot človeka, kot dobrega človeka.
Film je fenomenalen, lahko celo rečem, da je en boljših, kar sem jih pogledala; je definitivno en
boljših nemških filmov, ki sem jih videla. Sicer traja precej dolgo, preko dveh ur, a se ne boste niti za
sekundo dolgočasile.
Razpleta in prepleta se počasi, a vseeno ohrani zanimivo noto. Fotografija je dobra, pred nami
so večinoma hladne barve, siva, rjava, bela, itd., kar da filmu le še piko na i. Lepo je tudi
predstavljena Nemčija v tem obdobju, tako da je film zanimiv tudi z zgodovinskega stališča.
Zame je to popolna drama, odlična zgodba in upodobitev, konec vas tudi ne bo razočaral,
stavim, da boste navdušene.
Čista 10ka Ta film bi skoraj sigurno šel mimo mene, če ne bi videla te ocene. Filmu priznavam kvaliteto glede marsičesa,
a hkrati vseeno moram priznati, da mi je bil mestoma kar malo dolgočasen (res se, kar že
odvija bolj počasi). Zelo mi je bil všeč Sebastian Koch, sem se ga zelo razveselila, saj se mi je močno vtisnil v
spomin v filmu Zwartboek. Kar se pa tiče Ulrich Mühe-a, pa nisem ravno sapojemajoče navdušena nad njegovo igro, ni se mi
zdela nič posebnega, čeprav je bila primerna njegovemu filmskemu karakterju. Mi je pa bilo všeč, kako se je
njegov karakter tekom filma razvijal, kako je zadevo izpeljal, všeč mi je bil tudi kar malo ganljiv konec. Zagotovo
film, ki štrli iz povprečja in je vreden ogleda, čeprav izjemno me pa vseeno ni navdušil - ne bi ga uvrstila
med presežke ali masterpiece izdelke.