4611 replies to this topic

[Kami]

Ja seveda mi. Zdaj se vsaj prepoznam v zapisu in se zavedam, da je še kar dolga pot pred mano.

Prej se niti ne bi, saj nisem videla problema. Gre pa to bistveno počasneje, kot sem mislila, da bo šlo (itak, kot vse, jaz bi včeraj)

[_Planet_]

Razumem. Srečno!

[Matilda]

https://siol.net/sio...tm_medium=email

[Kami]

Hudo dober zapis. Ne bom ravno rekla, da se 100% strinjam z njim, vsekakor ti pa da mislit in odpre oči!

[_M_]

To je nekaj, česar se jaz vsekakor ne bojim - izgorelost. HB to velja tudi za mojega partnerja. Oba sva premalo tekmovalna, ambiciozna ali kakorkoli pač, da si zapadla v to. Mogoče imava "srečo" s službama, da nisva na takih položajih, ki bi zahtevala od naju nemogoče in zasluživa ravno prav, da nam nič ne manjka, ampak se tudi drugače ne preobremenjujeva, nisva "čistbizi", kar je zadnje čase ful popularno, ne jamrava, da nimamo časa za nič, ampak gremo lepo počasi iz dneva v dan.

[Jinadaze]

Pri naju je pa ravno obratno pa nima toliko veze z nastetimi lastnostmi, kot z vrsto dela.

[_Planet_]

_M_, jaz enako, P. je sicer druge sorte, ampak “bremzam”, kolikor se da.
“Dober” zapis, ja, nekaj podobnega je že ena enkrat prilepila, tudi tam je bil izpostavljen naš odnos do športa, da ne znamo iti v naravo in uživati, da mora biti vse merjeno in nadzorovano.

[Anouk]

Uf, ja. Plus to, da moraš vsak hobi monetirat in spremenit v biznis, da ja se v tistem ne uživaš več brez stresa.

[_Planet_]

Mhm.

[Kami]

Tarča: Stanovanja

 

(Pre)velike hiše

[Matilda]

https://onaplus.delo...v2pmiqk3-ofLoiw

[_Planet_]

“Za konec je zato pomembno vprašanje, zakaj se je za družinsko medicino sploh vredno truditi. Katja Žerjav odločno pove, da zato, ker je družinski zdravnik tisti, ki naj bi imel vpogled v celostno zdravstveno stanje pacienta.”

Jaz sem kar negativno presenečena, kako zdravniki omejeno funkcionirajo.
Primer iz prve roke: diabetolog obravnava samo endogeni del trebušne slinavke, z eksogenim se ne ukvarja, čeprav je delovanje obeh tesno povezano. Ekosgeni del je v pristojnosti gastroenterologa. Da je mera polna, posamezna specialista med seboj ne sodelujeta. Meni je to nepojmljivo (in neodgovorno).

[_Planet_]

https://val202.rtvsl...evelj-zuli-205/

Nisem vedela, da deinstitucionalizacija sploh obstaja.

[Anouk]

Zanimivo.

[ora]

Meni je grozno pomislit kaj bo deinstitucionalizacija prinesla. Svojci ur zdaj niso pripravljeni urejat pomoci na domu za svoje obnemogle sorodnike, kaj sele skrbet zanje. Dom na krasu je pa poden sam po sebi, glede ureditve, kadrov, profila pacientov in jim je bila za moje pojme to najlazja pot, ne pa nek napredek. Zr zdaj se ogromno ljudi namesca v zavode po 75clenu (sklep sodisca o namestirvi, kjer mora zavod zagotovit prostor, ceprav le ta ni na voljo), ker jih ni kam dat, da ne bi ravno zivotarili doma. To je ful kompleksen problem, sam termin pa se slisi in ga predstavljajo kot nekaj blazno pozitivnega in sodobnega.

Edit: ful me zanima kaksne imate poglede ostale, ki ste izven tega in kje vidite potencialne prednosti oz.ce se zavedate morebitinih tveganj. Ce bi lahko v ustrezno temo

[Christianne]

O deinstitucionalizaciji smo brali že 10 let nazaj na faksu, se prav spomnim, kako se mi je zdelo super, ampak smo na koncu ugotovili,da je ni prave rešitve in še zdaleč to ni revolucionarna ideja, ki bo rešila svet. Zdaj me je prav zamikalo, da bi šla iskat to literaturo.
Tega kraškega doma sicer ne poznam, vem pa, da ves čas na zavodu iščejo ljudi prav nekje v bližini, ki bi delali z duševno bolnimi.

[_Planet_]

Kot rečeno, ne poznam zadeve, iz prispevka sem razumela, da ljudje z duševnimi težavami izven institucij niso prepuščeni samim sebi in okolici, ampak, da se s pomočjo, tudi strokovnjakov, čimbolj vključujejo v skupnost. In, da so uspešni.
Se mi zdi zanimiv pristop in sem presenečena, da sploh ni nekaj novega.

Sem pa v zadnjem času opazila, da se poskuša marsikatero človekovo telesno težavo stlačiti pod duševno motnjo, še preden se npr. naredi vsaj analiza krvi. Mi ni čisto jasno, čemu in nisem navdušena nad tovrstnim pristopom.

[Christianne]

Ma sej po drugi strani se pa na problematiko institucionalizacije pa tudi že celo stoletje opozarja, pa kakšne travme lahko ta pusti človeku. Ora, ti bi mi znala povedati iz prve roke, ker sem ravno včeraj slišala eno izkušnjo znanca iz zaprtega oddelka, če se to res dopušča.
Jaz verjamem in tudi poznam ljudi, ki so uspešni pri vključevanju v okolje npr. preko dnevnih centrov,prinese pa to dodatne pogoje, odgovornosti,...

[_Planet_]

^^
Se najdem v tvojem razmišljanju.

[ora]

Chris, kaj ce se dopusca?
Planet, pomojem trobim in pisem in opozarjam oz.cel nas kolektiv, vsaj 20 ljudi, da ce se cloveku v starosti, nenadoma stanje poslabsa, je smiselno preverit vsaj urin, ogromno takih dobimo, ki se jim stanje znatno izboljsa po 3 dneh Primotrena. Niso potem kar zdravi in ok, ampak so grobo receno, obvladljivi v domacem okolju. O tem razlagamo resevalcem, osebnim zdravnikom, osebju v domovih....ma ni da ni...
Ce bi bila deinstitucionalizacija tako dobra stvar, ne vem zakaj nimamo iz bolnisnic kam vracat ljudi, doma svijcev dobesedno nocejo, nekateri ker ne zmorejo skrbt zanje, drugi iz drugih razlogov.

Super se mi zdi, da se dela na psihosocialni rehabilitaciji oseb z dusevnimi boleznimi, mi imamo cel tim (soc.delavka,delovna terapevtka, zdravnica in 2 diplomirani sestri) samo v ta namen in pokrivajo obmocje os Sece do Bovca! Preprecijo ogromno hospitalizacij, ne vem sicer koliko v stevilu, veliko jih morajo zal tudi uredit...