4611 replies to this topic

[ora]

A res? Midva ze dlje casa obcudujeva kako so uredili hiso z okolico

[_M_]

Kaj če je res? Sestrična? Ja :-). Njena mama je moja teta. Se pa spomnim še ta stare domačije in njene stare mame po očetu. Res sta uspela ustvarit nekaj posebnega.

[ora]

Pozabim, da izviras iz teh krajev

[_M_]

Ja, moj oče in njegov klan je iz Čekovnika :-)

[Coco*]

Kako je lusna! 😍 Pa res lepo zrihtano, super ideja.

[_Planet_]

^^
Podpis. Sploh nisem vedela za to, redko zaidem v tiste konce.

[Matilda]

En otrok preveč za kreditno sposobnost KLIK

[_M_]

Lahko skopiraš cel članek?

[Matilda]

Z letošnjim novembrom se ne bodo spremenili le pogoji bank za pridobitev potrošniških posojil, ampak tudi stanovanjskih.

 

Čeprav so bile banke v gospodarski krizi, ki se je začela leta 2008, precej zadržane in pazljive pri dodeljevanju stanovanjskih posojil ter so nekatere zahtevale tudi dvakratno poroštvo in hipoteko na nepremičnino, druge niso želele kreditirati več kot 60 odstotkov vrednosti nepremičnine, tretje so upoštevale priporočilo, da je posojilojemalcu po odplačilu obroka ostala na bančnem računu vsaj minimalna plača, pa so nekatere v zadnjih, gospodarsko cvetočih letih vendarle odprle pipico pri dodeljevanju stanovanjskih posojil. Do zdaj.

Kaj se bo torej spremenilo za tiste, ki bodo želeli najeti stanovanjsko posojilo? Bo ta ukrep kakor koli vplival na nepremičninski trg? Kaj pa mladi, ki zaradi negotovih oblik zaposlitev in nizkih dohodkov že zdaj težko najamejo stanovanjsko posojilo in kupijo nepremičnino?

Nižji so dohodki posameznika, težje si ta privošči stanovanjsko posojilo in nakup nepremičnine, to je jasno. A že z 900 evri neto plače in enim otrokom bo po novem to misija nemogoče. Nova omejitev Banke Slovenije bo tako prizadela zlasti tiste z nižjimi dohodki od povprečne slovenske plače, ta je avgusta letos znašala 1114 evrov neto, in teh je pri nas več kot 60 odstotkov.

 

Stanovanja nedostopna mladim

Cene nepremičnin pa še vedno rastejo, v drugem četrtletju letos so se zvišale za 1,3 odstotka v primerjavi s prvim. V Ljubljani so se cene rabljenih stanovanj v primerjavi z letom 2015 dvignile za 36,5 odstotka, zunaj prestolnice za 32,9 odstotka. Povprečna cena za kvadratni meter stanovanja v Ljubljani je bila lani 2770 evrov, kar pomeni štiri odstotke več kot leta 2008, ko so bile cene nepremičnin pri nas rekordne. S tem so v Ljubljani cene celo višje kot v letoviških mestih na Obali. Cene v Mariboru (1260 evrov na kvadratni meter) in Celju (1230 evrov na kvadratni meter) so v povprečju za polovico nižje kot v Ljubljani, ta razlika pa se je po koncu nepremičninske krize še povečala. V Kranju bi lani v povprečju plačali za kvadratni meter 1830 evrov, enako je bilo leta 2008, cene so se že izenačile s tistimi pred desetimi leti tudi v okolici Ljubljane, lani je kvadratni meter stal 2040 evrov.

Rok Ramšak je član zadruge Zadrugator, ki se ukvarja z raziskovanjem nepremičninskega trga in razvojem sistemskega modela stanovanjskih zadrug. »Napovedani ukrep Banke Slovenije zagotovo omejuje dostop do stanovanjskih in potrošniških posojil, treba je tudi razumeti vlogo centralne banke, da z mehanizmi ureja posojilni trg. Se pa pri tem očitno kaže, da ukrep diskriminira tiste z nižjimi dohodki. Med njimi so mladi, ki imajo že tako ali tako težave s pridobivanjem posojil zaradi prekarnih oblik zaposlitev, nizkih dohodkov in dejstva, da nimajo prihrankov. Vendar v Sloveniji ostaja največja težava nedostopnost stanovanj. Ta so predraga, dohodki pa prenizki,« jasno pove Ramšak.

Z osamosvojitvijo Slovenije je naša država opustila razmeroma učinkovit sistem stanovanjske preskrbe in ga v celoti prepustila trgu, kjer so danes na voljo stanovanja za nakup ali najem. »Obe možnosti sta zelo dragi. Sloveniji namreč ni uspelo razviti najemnega trga. Stanovanjski sklad naj bi zagotavljali javna stanovanja, a ti pomenijo skoraj nišno ponudbo. Tega, kar zgradijo, je tako malo, da to ne vpliva resno na trg,« pojasnjuje Ramšak.

V Sloveniji bomo glede na potrebe v prihodnjih petih letih potrebovali 15.000 javnih najemnih stanovanj, samo v Ljubljani 10.000, država jih bo z namenjenimi sredstvi zgradila morda 3000. Odločno premalo, odvrne Ramšak. »Spodbujati je treba gradnjo javnih najemnih stanovanj in neprofitne stanovanjske organizacije, kot so tudi zadruge, ki zagotavljajo alternativo tržnemu najemu ali nakupu. Te same po sebi sicer niso rešitev, so pa zelo dober sistem zapolnjevanja javne stanovanjske preskrbe,« ponudi rešitev sogovornik in med drugim opomni, da je nedostopnost stanovanj mladim eden od poglavitnih razlogov za njihovo selitev v tujino. To je pokazala tudi manjša anketa, ki so jo opravili.

Hiška ob avtocesti

Večina mladih tako danes sprejema prisilne ukrepe za reševanje stanovanjskega vprašanja: najemajo predraga stanovanja, namenjajo prevelik delež svojih dohodkov za reševanje stanovanjskega vprašanja ali pa živijo v neprimernih stanovanjih, ki so zelo slabe kakovosti.

»Posledica neurejenega področja stanovanjske preskrbe in odsotnosti konkretne strategije za področje razvoja gospodarstva in prometa je tudi bizaren pojav obavtocestne suburbanizacije, ki je okoljsko, prostorsko in družbeno popolnoma nevzdržna. A ta ni realna rešitev, sploh za večino, toda kaj drugega ljudem ne preostane. Taka gradnja tudi obremenjuje promet, ko se razvija razpršena gradnja, onemogočamo razvoj javnega potniškega prometa, ki je pri nas že tako slab, in pozidavamo res omejene zemljiške vire. Z nakupom take nepremičnine res nekaj privarčujemo, toda upoštevati je treba stroške, ki jih imamo z dnevnim prevozom v službo, razne amortizacije, čas, ki je zelo dragocena dobrina in ga po nepotrebnem zapravljaš, če preživiš dve uri vsak dan v avtomobilu,« opozarja Ramšak.

 

Podatki statističnega urada kažejo, da je konec lanskega leta vsaka druga delovna aktivna oseba odhajala na delo v drugo občino, to je 457.000 ljudi, in ta delež se je v primerjavi z letom 2017 povečal. S tokovi delovnih migracij je bila številčno najbolj obremenjena občina Ljubljana, kamor prihaja na delo več kot 127.600 oseb na dan, odhaja pa 22.100, dnevna migracija tako obsega skoraj 150.000 oseb. V Mariboru je to število okoli 44.300, v Celju 27.000 in Kranju 25.600 oseb.

Bo zaostreno kreditiranje vzrok za manjši obseg nepremičninskih poslov tam, kjer so stanovanja najbolj zaželena in draga, v Ljubljani? Zoran Madon, direktor nepremičninske družbe Metropola In, odgovarja: »Ljubljana je že dolgo najdražja med vsemi regijami, poostren ukrep centralne banke pa seveda lahko pomeni, da se bo vsaj del povpraševanja preusmeril na lokacije zunaj Ljubljane ali širšo ljubljansko regijo, kjer so stanovanja cenejša. Ker bo zaostritev v prvi vrsti prizadela tiste z nižjimi prihodki, med katerimi bodo nekateri po novem kreditno nespodobni, na drugi strani pa se bo zmanjšala višina zneska posojil, to pomeni zmanjšanje povpraševanja in s tem manj transakcij.«

 

 

 

 

[Kami]

jaz res ne vem, kaj razmišljajo s temi stanovanji ... verjetno nič! Kot vedno

 

Na eni strani se nič ne dela za starejše ljudi. Domov za ostarele je odločno premalo, vrste so katastrofalne, usluge tam pa predrage za večino upokojencev.

Na drugi strani mladi nimajo možnosti za osamostvojitev zaradi nizkih plač, delovnih razmerij in cen stanovanj.

 

Se sprašujem: za koga je sploh poskrbljeno v tej državi. Trenutno bi rekla, za mlade upokojence, saj imajo "vse".

[Christianne]

Za mame na porodniškem s službo? Meni ni nič manjkalo, priznam.

Drugače pa ja...jaz ful ne maram jamrat, a pokojnine so res tako nizke, moja mami je prisiljena podaljšat službo, ker bo vsaj imela nekaj od tega, kot od od tistih 400 eur na mesec, kar bi dobila penzije. Na starejše bomo pa domači pazili, a ni tako?? Ker starejših bo pa veliko... kdo pa bo delal v domovih za starejše, se vprašam? Že za osebne asistente pri invalidih je težkooo dobit človeka in pridejo delat punce, ki so priseljene s Slovaške, Ukrajine. Mislim, da bo treba najprej konkretno zvišat plače in penzije, potem se pa pejmo kapitalizem. Pa nikoli ne bomo zadovoljni, itak.

[_M_]

Hvala, Matilda.

[Fiona]

Tole je res noro kar berem....ne vem kako bo folk sploh zivel. Ali bo se vec taksnih ki so socialni problem, ali pa bo nataliteta drasticno padla, ker kdo bo mel otroke, ce jih nimas kam dat...ne vem. Tud penzije so take da je groza. Nekdo dela 40 let potem pa dobi 400 e penzije. Kaj...
In pol se se kdo cudi da penzjonisti jedo macjo hrano. Jaz se nicemur vec ne cudim. Kje stoji za tem ukrepom racunica....ne vem. Jaz je ne vidim.

[Emily]

Meni je včeraj brat na hitro o tem povedal, nisem se pa še podrobno poglobila.

 

Njegovo mnenje je bilo, da je prav, da stisnejo v kot nekatere, ker naj bi ljudje jemali kredite kot nori in da tako ne bi šlo več dolgo. In, da je tudi prav, da se tako malo pritisk nad Ljubljano popusti in bodo še kakšne druge okolice zaživele.  Ne vem sicer če ne gleda samo s svoje perspektive, ker imata on in njegova punca nadpovprečne plače.

 

400€ penzije je pa žalost, res velika žalost. 

 

Porodniška je pa super, je v tujini slabše poskrbljeno, 100% porodniška pa ne vem, če je še kje drugje kot v Sloveniji. 

[Matilda]

Jasno, da gleda samo s svoje perspektive. Meni se to bere kot precej slaba argumentacija brez občutka za soljudi in situacijo v državi. Razen če razpolaga z dejanskimi podatki, kako ljudje "jemljejo kredite kot nori"

https://www.rtvslo.s...1iEfbpsTK7obJ7I

[Jinadaze]

100% porodniška pa ne vem, če je še kje drugje kot v Sloveniji. 

 

Marsikje, samo večinoma ne toliko časa. Doma pa so v nekaterih državah EU lahko še dlje, ampak gre za (delno) neplačan porodniški dopust.

 

https://svetkapitala.delo.si/trendi/kako-radodarne-so-drzave-s-porodniskimi-dopusti-130252

 

Spet se strinjam z Matildo. Kot da so pa do sedaj ljudje na lepe oči dobili kredit. Ne ga srat, no. 

Da ne govorim, kako je v Sloveniji s krediti (in porodniško), če si samostojen podjetnik ...

[Emily]

 

Marsikje, samo večinoma ne toliko časa. Doma pa so v nekaterih državah EU lahko še dlje, ampak gre za (delno) neplačan porodniški dopust.

 

 

No saj to sem pozabila pripisat, da tudi toliko časa. Na splošno gledano je za porodniško v Sloveniji dobro poskrbljeno. 

 

https://si.aleteia.o...odniski-dopust/

[ora]

Ma ne vemce ravno, vedno nam nekako ponujajo iste drzave za zgled, nikjer pa potem ne omenijo Finske pa kako je poskrbljeno za zenske po porodu v Franciji recimo ( ce se prav spomnim jim pripada to kar je pri nas pomoc na domu in obisk babice in to 6 tednov po porodu) pa se kje se verjetno razlikuje, pa do tega, da so dohodki dovolj visoli, da si vecina lahko privosci nacrtno dajat dolocen znesek od plac na stran, za tisto obdobje, ko starsevski dopust ni placan. Tako res konkretna kritika mi je bila na racun Svice, kjer naj bi zenske mnozicno puscale sluzbo, ker se ne splaca imet otroka v varstvu in je porodniska tako kratka (to bi lahko Kalypso kaj vec povedala, ali je pa ze).

Se mi zdi, da je v sloveniji prav tredn, da nam mecejo v faco kako je sele drugje hudo, kar je nonsens glede na to, da na racun korupcije fura tak velik delez previcalstva in vodstva.

[Fiona]

Soseda od mojega je prizenjena v svico in tam zivi ze celo zivljenje. Ja, njeni prvi hcerki sta obe doma, ena ima 4 otroke, druga 3 al 4 ne vem, tretja ima enega. Edino ta zadnja dela, pa se to ima tak delavnik da se z njenim menjata glede tamale, malo pa tudi ona (babica) pomaga.
Vedno pove kako je tezko glede tega, vrtci so dragi, varstva tudi...vedno pa pohvali njihov zdravsteni sistem.

[Kami]

 

Spet se strinjam z Matildo. Kot da so pa do sedaj ljudje na lepe oči dobili kredit. Ne ga srat, no. 

Da ne govorim, kako je v Sloveniji s krediti (in porodniško), če si samostojen podjetnik ...

Se popolnoma strinjam.

Bančne luknje sigurno niso naredile fizičen osebe, ampak dajanje kreditov podjetjem na lepe oči. Tako da naj kar malo pri sebi razčistijo, kdo je komu kaj podpisal.

Da sem pa jaz dobila kredit, sem morala pa skoraj ledvico tam pustit.