5052 replies to this topic

[tasika]

Hvala Olivija. 

[_Planet_]

Jp, še bolj dobri so. Jaz dam za vsak polpet žličko olja spodaj, da je še bolj crunchy. Se pa peče malo dlje časa oziroma dam še na koncu ventilacijo.

Dobro, da vem. Velikokrat si želim spremembe na jedilniku; raznih vrst zelenjavnih polpet že res dolgo jedla, ker mi jih ni za pečt v ponvi. Peč in peki papir se slišita super! Koliko časa se okvirno pečejo v pečici?

Možnar morda res staknem v Hoferju. : ) Anouk, posodica je majhna, tista iz kompleta s paličnim mešalnikom, bi bila/bo hitro polna.

[Olivija]

Pri meni so se pekli 15 - 20 minut, do hrustljave skorje.

[tasika]

Pri meni malo dlje, ker je bila masa bolj mokra + polpeti debelejši.

[Olivija]

Aja, ja, jaz delam res take male, da jih 5 naenkrat pojem

[_Planet_]

Vzeto na znanje, hvala! : )

[tasika]

Zanima me kaj zdravega jeste za malico?

 

Jaz imam zajtrk ponavadi med 8 -9, kosilo pa okoli 16:00. Seveda sem ob 12.00 sestradana in nikoli ne vem kaj pametnega bi lahko pojedla.

[Frida]

Jaz si naredim omleto iz treh jajc in nekaj žlic zmletih ovsenih, rženih, pirinih kosmičev. Notri zmešam še malo sira in spečem. Mene ful nasiti. Zraven pa še paradižnik, korenje ali kakšna druga zelenjava...

[Barbarina]

Solata, oreščki, skuta, jogurt, sadje

[Frida]

Ja ja, jaz tudi to. Vzamem prekmursko nepasirano skuto in zmešam z oreščki, semeni, po vrhu potresem različno suho ali sveže (zmrznjeno sadje) in žličko medu - ful nasiti.

[_Planet_]

Pred kratkim sem v temi "Prigrizki" dobila navdih in tako zadnje čase največkrat jem Walkers oatcakes. Nasitno in priročno.

Poleg trenutnega hita še:
- kruh (velikokrat pečem doma iz PZ moke z dodatkom semen), arašidovo maslo in domačo marmelado (slivova, marelična),
- jogurt z ovsenimi kosmiči,
- hladne testeninske solate,
- včasih se nabašem s (sezonskim) sadjem, čeprav se mu kot (samostojni) malici raje izogibam, ker me nasiti za prekratek čas, potem sem pa še dvakrat bolj lačna, sploh po bananah,
- mešane solate - trenutno pobiram z vrta paradižnik, kumare, papriko ter dodajam lečo, čičeriko, kvinojo, stročji fižol, ...,
- rada imam doma narejene namaze, sploh iz avokada, vanj namakam koruzni "stiropor".

[Nincha]

Par vprašanj o kvinoji.

 

• Zasledila sem, da naj bi se izgovorilo "kinwah". Jaz pač rečem kvinoja, a zvenim neumno?
• A je povsod tako noro draga? Zadnič sem jo hotla vzet v Sparu, pa je bilo pol kile okrog 10€
• A se jo uporablja podobno kot kuskus? Kaj pa okus? A je toliko boljša, da je vredna te razlike v ceni?

 

Hvala.

[Matilda]

Hm, prvič slišim za to izgovorjavo jaz bi rekla kvinoja. Jaz si predstavljam, da če bi prodajalki rekla kinwah, bi me samo čukasto gledala

Občasno se jo poceni dobi v Hoferju, žal pa ni v redni ponudbi.

Malo spremljaj, pa si takrat lahko narediš zalogo ali pa piši Hoferju, kdaj bo spet v ponudbi. 

 

Kot način uporabe sem našla pa tole:

 

V svojo zdravo prehrano jo lahko vključite na različne načine: kot nadomestek kosmičev za zajtrk, kot dodatek v solati, namesto riža v pripravi pilava in z različnimi omakami, ki jih sicer postrežemo ob kuskusu ali rižu. 

 

Za okus ne vem, ker mislim, da je nisem še nikoli jedla, ampak je pa ful hranilna, pomojem zato taka cena? 

Drugače pa če ti kaj pomaga, razlika med kuskusom in kvinojo: klik

[Ancka Pomarancka]

Pa ne je pozabit sprat pred kuhanjem, drugače greni.

Jaz kupim kvinojo z zelenjavo - neka predmešanica od Biotopa. Imam za 2x, cene se pa ta trenutek ne spomnim.

 

Po moje je izgovorjava kinwah bolj za english-speaking področja.

[Padme]

Pri nas se izgovarja kvinoja. Po anglesko pa kinwah (quinoa). 10€ za pol kile je res drago, jaz ponavadi dajem tam okol 4-5€, ne vem tocno. Nazadnje sem jo kupila v Vita Care. Meni je dobra, jo skuham ponavadi skupaj z zelenjavo ali pa specem zelenjavne muffine. Jo moras pa res dobro sprat, ker je sicer grenka.

[Anouk]

Glede izgovorjave so ti punce fajn razlozile. Cena je sla pa v zadnjih letih gor, ce se prav spomnim (najprej se je itak dobila samo v eko trgovinah, zdaj je pa postala malo bolj popularna). Glede hranilne vrednosti ima znatno boljsi profil hranil in aminokislinsko sestavo (se veckrat omenja tudi kot odlicen rastlinski vir popolnih beljakovin) plus primerna je za celiakase in ljudi z alergijo na psenico in druga prava zita. Dobis belo/rumeno, pa tudi mesanico z rdeco/crno (bolj eksoticna varjanta). 

 

Je pa zadnje case malo grenkega priokusa okrog te kvinoje (kot pri palmovem olju, recimo):

 

 

Adventurous eaters liked its slightly bitter taste and the little white curls that formed around the grains. Vegans embraced quinoa as a credibly nutritious substitute for meat. Unusual among grains, quinoa has a high protein content (between 14%-18%), and it contains all those pesky, yet essential, amino acids needed for good health that can prove so elusive to vegetarians who prefer not to pop food supplements.

 

Sales took off. Quinoa was, in marketing speak, the "miracle grain of the Andes", a healthy, right-on, ethical addition to the meat avoider's larder (no dead animals, just a crop that doesn't feel pain). Consequently, the price shot up – it has tripled since 2006 – with more rarified black, red and "royal" types commanding particularly handsome premiums.

 

But there is an unpalatable truth to face for those of us with a bag of quinoa in the larder. The appetite of countries such as ours for this grainhas pushed up prices to such an extent that poorer people in Peru and Bolivia, for whom it was once a nourishing staple food, can no longer afford to eat it. Imported junk food is cheaper. In Lima, quinoa now costs more than chicken. Outside the cities, and fuelled by overseas demand, the pressure is on to turn land that once produced a portfolio of diverse crops into quinoa monoculture.

 

In fact, the quinoa trade is yet another troubling example of a damaging north-south exchange, with well-intentioned health and ethics-led consumers here unwittingly driving poverty there. It's beginning to look like a cautionary tale of how a focus on exporting premium foods can damage the producer country's food security. Feeding our apparently insatiable 365-day-a-year hunger for this luxury vegetable, Peru has also cornered the world market in asparagus. Result? In the arid Ica region where Peruvian asparagus production is concentrated, this thirsty export vegetable has depleted the water resources on which local people depend. NGOs report that asparagus labourers toil in sub-standard conditions and cannot afford to feed their children while fat cat exporters and foreign supermarkets cream off the profits. That's the pedigree of all those bunches of pricy spears on supermarket shelves.

[tasika]

Kinwah je v angleščini. 10€ je pa absolutno predrago. To sem opazila v nekaterih trgovinah, da imajo neko novo rdečo (?) kvinojo in je tako draga. Drugače je pol kile kot je rekla padame med 4-5€ (Leslerc, DM, Spar)

 

Jaz jo obužujem. Zelenjavo prepražiš in potem kvinojo zraven zmešaš, ali nardiš kako omako in to zraven, lahko jo skuhaš, ohladiš in na solato nardiš, ali za zajtrk s sadjem, lahko narediš tudi testo za pico iz kvinoje, ....

[Immortelle]

Jaz sem jo nazadnje jedla v Loving Hut, kjer je bila pripravljena kot rižota, ampak je bila v tem primeru kvinoja tudi kaljena. Okus je bil odličen! 

[Sarah]

NEW in Lidl

 

[Anouk]

Yum!