Včeraj zvečer sem končno pogledala film
GIA (1998), ki je sto let čakal, da pride na vrsto in že celo jutro razmišljam o njem.

Mislim, da večina pozna Gio (ali pa tudi ne

- skratka, gre za Gio Marie Carangi, supermodel iz poznih sedemdesetih oz. zgodnjih osemdesetih), ki gre s sedemnajstimi leti iz Filadelfije v New York, da bi delala kot model, in v zelo kratkem času postane senzacija in se hitro pojavi na naslovnicah Voguea in (Vogue Paris, April 1979; American Vogue, August 1980; Vogue Paris, August 1980; Italian Vogue, January 1981) in Cosmopolitana, pade v svet seksa, drog in dela, ki ga ima ogromno, a je zelo nesrečna, saj je neprestano sama, in tudi, če so določeni ljudje okoli nje, jo v nekem trenutku zapustijo (začne se z mamo, ki je družino zaradi očetova nasilja zapustila, ko je bila Gia majhna deklica in se na novo poročila). Ko Wilhelmina, njena agentka, ki jo je izstrelila med zvezde, umre, začne poleg vseh ostalih drog jemati še heroin, ki jo zasvoji, njen divji jaz začne še bolj butati ven, zapada v čudna stanja, ima konstantne kolerične izbruhe, ker se sploh ne zna več kontrolirati, sledijo številni neuspešni poskusi odvajanja, itditd. na koncu pa ji diagnosticirajo AIDS, ki je takrat dokaj nepoznana bolezen.
Vloga Gie je bila dodeljena Angelini Jolie in se še vedno ne morem odločiti, če je bila prava oseba za to, ali ne; če pustim ob strani dejstvo, da se mi Angelina kot igralka ni nikoli priljubila in da je še vedno ne smatram kot dobro igralko, bi rekla, da je fizična podobnost bolj medla, čeprav je dejansko edina igralka, ki ji je sploh podobna (Gii je bolj podobna le Cindy, ki je itak
baby Gia, ampak močno dvomim, da zna igrati). Hm, zdaj vem, v čem je problem, Angelina je na momente še vedno bila
angelinasta, in ne Gia, se mi zdi, da ni (bila) dovolj versatilna, da se ne zna znebiti sebe.

Zna pa Angelina relativno dobro odigrati take rebelde vloge (malo me je spomnila na
Girl, Interrupted s svojimi izpadi).
Všeč mi je bilo tudi, da je narejeno na foro igranega dokumentarca, ko so kao mama, njena ljubezen, oče, fotografi in bivši fant vmes med določenimi scenami govorili o njej, njenem življenju in obnašanju, in se lepo vidi, kako jo je vsak dojemal na svoj način.
Skratka, meni je bil film, zelo, zelo všeč, ponavadi zgubim koncentracijo po približno dobri uri in pol, ta pa me je posrkal vase, in se dobri dve uri nisem odmaknila od monitorja. ZELO, ZELO PROPOROČAM.
Še trailer, pa jaz po ogledu trailerja dobim čisto nek drug filing, kot mi ga je dal film:
KLIKocena: 9