724 replies to this topic

[Frida]

Aaa fajn. Jaz pa grem v lastni režiji, ni nobenega zagotovila da odhod sploh bo.

[Matilda]

Jaz imam v planu Irsko poleti 10 dni, pa razmišljam, da bi se pred tem še v Londonu ustavila s fantom za par dni, on še ni bil.
Potem bi pa še za slab teden šla nekam na morje, v Italijo ali Grčijo.
Pa kakšno večje EU mesto za podaljšan vikend.

[tasika]

Joj, mene tako razganja da bi nekam šla, pa je trenutno magistrska v prvem planu + nimam travel buddya da bi šel z mano. Sploh ko sem zadnjič brala vtise z Malte na blogu www.nina-potuje.com, me je prijelo da bi spakirala in šla. 

 

Kako pa tiste, ki toliko potujete te uredite v službi? Imate toliko dopusta, viška ur? Pa tudi kako vam toliko stvari letno znese finančno?

 

Špela obvezno poročaj o Laosu in Kambodži. Moja veeeelika želja je da ko končam fax grem na turo Laos, Kambodža, Vietnam in Burma oz. nekaj v tej smeri. 

[Ancka Pomarancka]

Jaz imam 26 dni dopusta. Od tega imamo kolektivni 2 tedna (10 delovnih dni) v avgustu, ostalo si razporedim sama - prvomajske, novo leto... Prej se pač zmenim s sodelavci, da me bojo nadomeščali. Kolikor je le mogoče, koristim tudi plus ure (lahko max 4 dni na leto).

[Jinadaze]

Če imaš redno službo s solidno plačo pa res ni noben problem potovati. Imaš čas in denar.

[Špela]

Tašika, koriščenje dopusta sploh ni nek velik problem, samo pravočasno se je potrebno zmenit in zagotoviti nadomeščanje. Meni zaenkrat še v nobeni službi niso komplicirali okoli tega, da sem skoraj vedno vzela več kot 10 dni skupaj. Finance pa ..... Sposodim si pa potem mesečno vračam, kolikor mi znese ali pa vnaprej prihranim. S solidno plačo bi mi šlo pa vse lepo skozi, brez sposojanja. Se strinjam z Jino. 

 

Mene zanima predvsem Laos, bom pa vsekakor poročala, ko se vrnem. Podpiram tvojo odločitev, sploh Burmo.   

[Errol]

Mene pa matrata Bejrut in Tel Aviv. Upam, da pridem ke, dokler še stojita.

[Marmelada]

Jaz upam, da mi bo zdaj, ko imam službo in si končno lahko privoščim, uspelo malo več it okrog. Upam, da mi bo uspelo fanta prepričati, ker mu marsikdaj ni za it. Decembra sva šla za dva dni v Verono, za prvomajske sem ga uspela prepričati za 1 teden Londona, bi pa še jeseni šla za podaljšan vikend v kakšno evropsko mesto. Za kam dlje in za več časa bom pa še malo počakala.  

 

Dopusta imam jaz 20 ali 21 dni. Če greš čez vikend, pa da še kak praznik pride med tednom, ti sploh ni treba veliko dopusta vzeti. Plus ur pa jaz v obliki celodnevne odsotnosti skorajda ne morem koristiti.

[Kalypso]

Blazno mi je dolgčas, pa brskam po spletu in sem našla stran, kjer so si lahko ustvarite zemljevid sveta na katerem označite države, ki ste jih že obiskali: KLIK

 

Pri meni še je veliko sivega, kar je kul - še veliko držav in krajev čaka na moj obisk.

[Jinadaze]

Moj zemljevid izgleda bolj kot mozolj.

[Kalypso]

 

[Anouk]

Meni je malo mimo, da ti celo drzavo obarva, sploh pri vecjih, in je potem vcasih precej nesorazmerno potem z dejanskimi popotovanji, ampak ok. 

 

[Kalypso]

Hja, backpackanje... res ni za vsakogar. Ampak tavelki ruzaki, ki jih samo nalozis na hrbet, so najbolj praktični, če potuješ naokrog z javnim prevozom.
Jasno, da je z avtom bolj udobno. Ampak si tudi manj v stiku z domačini, manjša je verjetnost, da doživiš kaj zanimivega/smešnega v stiku z domačini (seveda tudi manjša verjetnost za slabe izkušnje...). Jaz opažam pri sebi, da mi je z leti udobje vedno bolj pomembno, ampak imam pa tudi rada stik z domačini, kakšno smešno štorijo/spomin na usrano prenočišče za 5 eur ali pa taksi, za katerega ne veš, če bo zdržal do cilja. Meni ima to poseben čar, nekomu, ki pa vedno potrebuje svojo dozo udobja, pa pač ne 

 

Evo, točno to kar si mi napisala nima nobene logike meni. Jaz lahko še vedno potujem z javnim prevozom, imam stik z domačini in vse kar si opisala, če potujem s kovčkom, ki ga vlečem za sabo in ne nosim na ramenih.

Jaz sem vse to doživela s kovčkom, pa sem potovala ful bolj udobno kot z backpackom. Sva s fantom potovala po Švedskem z interrailom, pa imela backpack in idejo, da bova skočila iz vlaka in si ogledala mesto in nazaj na vlak v drugo.. Se je hitro končala ta ideja, ker vlačit 8-10kg nahrbtnik s sabo na ramenih in uživat v ogledovanju mesta - meni ti dve stvari ne gresta skupaj. Potem sva puščala backpacke v lockerjih na železniških in vsako minuto, ko sem si nahrbtnik dala na ramena sem si želela, da bi ga lahko vlekla za sabo. Ker bi bila dosti manj utrujena. Da se ne pogovarjamo o tem, kako zelo so cunje zmečkane in kako je nepraktično za odpirat (ok res je, da nisva imela profi profi nahrbtnika).

Skratka, mene nihče ne prepriča, da je backpack sinonim za dogodovščine, meni je sinonim za trpljenje.

 

 

No, nikjer nisem napisala, da je kakršenkoli užitek si ogledovat stvari s težkim backpackom na ramah. Je pa (na kratke razdalje, se razume) meni bolj praktičen kot kufer, ki ga je itak treba dvignit za vsake stopnice ali makedamsko pot. 

 

Uf, meni pa niti podrazno. Par stopnic za razliko od kilometrov peš nikoli ne prekaša praktičnosti kovčka. Kovček dvigneš enkrat, dvakrat, backpack pa imaš ves čas dvignjen na ramenih. Kratke, dolge, srednje ture, nikoli ne bom razumela zakaj bi se nekdo tako mučil.

 

Za mocnega cloveka v dobri kondiciji je 10+ kg nahrbtnik na ramenih mala malica, medtem ko mu kovcek omejuje gibanje.
Meni je pa oboje no go in ni nacin potovanja, po katerem bi hrepenela. Razumem pa ljudi, ki jim to predstavlja avanturo.

 

Kako to misliš, da ti je oboje no-go, saj prtljago moraš nekje imeti   verjetno si mislila, da ne hodiš okrog z javnim prevozom. 

 

Se ne strinjam. 10kg ni tako malo kot se slisi in dvomim da je komu to nosit cele dneve na hrbtu mala malica. Ok, mogoce udelezencom kakih iron manov...  .
In zakaj bi ti kovcek omejeval gibanje? Meni je prej obratno - backpack mi ga omejuje, ker je grozno naporen za nosit in bi ga morala prej kje pustiti kot kovcek.

 

Malo pretiravaš, Ana. Na potovanjih še nikoli nisem nosila backpacka cele dneve... mogoče vsega skupaj 1 uro max na dan, pa še to takrat, ko smo se prestavili iz kraja A v kraj B in iskali drugo prenočišče. 

 

Jaz samo vem, kaj sem doživela. Seveda je za vsakega človeka drugače, zame je pač (ok, gremo po tvoje) 1h nosit nekaj na hrbtu, kar lahko vlečem za sabo res bedarija.

 

Ne, zaradi skoraj vsakodnevnega potovanja s prtljago in stalnih selitev. Ce se selis na par dni, mi je pa vseeno, kje vlacis s sabo prtljago (jaz je verjetno ne bi v ruzaku), ce gre samo za eno uro. To ni ravno backpacking.

Ana, ne vem, koga imas za referenco, ampak 10 kg na ramenih enega oreng deca ni nic. 
Za naju je pa trpljenje, se strinjam. Tako kot jaz tudi ne bi mogla iti na roadtrip z motorjem, ker bi me vse bolelo in to ni nekaj, kar hocem od potovanja.

 

 

Sem kopirala ves pogovor o bagpackanju kar sem, da ne smetimo več v Vtisih današnjega dne. 

 

Kaj pa pojem bagpacking sploh pomeni za vas? Potovanje z nahrbtnikom na ramah?

Meni je bliže izraz bagpacking kot stil potovanja: praviloma daljše low budget potovanje, z veliko mero fleksibilnosti, kjer se večinoma potuje z javnim prevozom in prenočuje v (naj)cenejših nastanitvah.

[Matilda]

Ja to, tudi wikipedia tako pravi, del tega pa je tudi ruzak.

[Barbarina]

Jaz tudi bolj tako razumem. In da nimaš nič vnaprej rezervirano.

[Ana]

Aha torej ce imas rezervirano, pa potujes z backpackom, potem ni vec backpackanje?

[Barbarina]

Ce gres v hotel visjega ranga in si tam ves dopust, prides pa z nahrbtnikom, potem za mene to ni backpackanje.

[Jinadaze]

Ampak to sta dve skrajnosti, čas rezervacije pa nima nič pri tem. Tudi hotel lahko najdeš na licu mesta.

Jaz ne bi tako strogo ločila, ampak če si npr. 4 dni v enem hostlu in se potem z nahrbtnikom vsedeš na vlak in premakneš v drugo mesto (kar npr. traja največ eno uro, kot je Matilda napisala), zame to ni ravno backpackanje.

[Matilda]

Kaj pa je, če ne backpackanje? Ne da se strogih ločnic tu delat, sploh če potuješ malo dlje časa. Drugo je, če si ves čas nastanjen v istem kraju (kot je napisala Barbarina), to zame tudi ni potovanje, ampak dopust, pa nima veze al je prtljaga v back packu ali kovčku.

[Jinadaze]

Zame je razlika predvsem v tem, koliko časa imaš prtljago pri sebi - samo med transportom ali tudi med samim potovanjem. V prvem primeru lahko komot potuješ s kovčkom.