

Anoreksija - potrebujem pomoč
#321
Posted 01 October 2006 - 11:01 PM

#322
Posted 02 October 2006 - 11:17 AM
WINK (fake one)

#323
Posted 02 October 2006 - 01:00 PM

Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#324
Posted 02 October 2006 - 01:11 PM
WINK (fake one)

#325
Posted 02 October 2006 - 05:14 PM

Sicer bodo pa čez nekaj časa itak manekenke z ITM 18+.


Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#326
Posted 02 October 2006 - 05:53 PM
#327
Posted 02 October 2006 - 06:04 PM
WINK (fake one)

#328
Posted 02 October 2006 - 07:33 PM
#329
Posted 02 October 2006 - 07:41 PM

#330
Posted 02 October 2006 - 07:54 PM

sam pač, ne morte pa rečt, da če ena punca k k tem meji da se sama seb zdi debela, in hujša, se pač to pozna tud na njeni suhosti . To ste že nekatere velikrat povedale, sam mi gre pa na živce, k kšne izpostavlate skoz sam psiho, že, ampak taka punca je ponavad potem tud zloo presuha.
#331
Posted 03 October 2006 - 08:31 AM
Bruhanje pa je že bulimija.

Ne samo to. Sta dve vrsti anoreksije, in 75% anoreksičnih se občasno prenaje, in potem bruha. Vmes pač stradajo.
Bulimični pa po vsakem "obroku" bruhajo (pri njih je to čez nekaj časa že avtomatsko).
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#332
Posted 03 October 2006 - 05:15 PM
Aja nisem vedla. Hvala za info.
#333
Posted 03 November 2006 - 02:17 PM



Lp, Linny
#334
Posted 03 November 2006 - 02:28 PM

Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#335
Posted 03 November 2006 - 02:48 PM


#336
Posted 03 November 2006 - 02:55 PM

#337
Posted 03 November 2006 - 03:00 PM

#338
Posted 03 November 2006 - 03:01 PM
#339
Posted 03 November 2006 - 03:17 PM

#340
Posted 03 November 2006 - 03:31 PM

Meni pa ne gre glih najbolje. Ful sem obremenjena s šolo, tko da se mi na hrano niti ne da mislit, na to da bi se zredila, pa še manj .Rada bi samo ostala taka, kot sem. Ampak mi ni všeč, da se že en mesec ne morem do konca pozdravit od prehlada, pa zebe me nenormalno skos.

Sicer jem stvari, ki jih recimo pred pol leta nisem, ampak to ni to.
Sem se pa že ful, predvsem fizično, boljše počutla, ko sem malo po začetku šole pridobila eno kilco, ampak sem jih potem na maturancu spet zgubila par, in od takrat naprej ni šlo skoraj nič gor. Sicer se pa ne tehtam redno, vidim samo pri hlačah recimo. K psihologinji pa zarad šole tut nimam časa več hodit, pa sem v začaranem krogu.

Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users