394 replies to this topic

[Kinky]

Pozitivno razmišljanje ne deluje

[Matilda]

Nisem vedela, kam naj dam, upam da je prava tema:

 

Zakaj ni design logotipa 10€?

[Jinadaze]

Na odprtem FB profilu Romana Vodeba sem vceraj brala njegove komentarje na spodnji clanek in si skoraj bruhnila v usta. Nihce ni bolj potreben psihoterapije, kot on sam. Saj bi se ti clovek zasmilil, ker je ocitno, da ima kup nerazresenih travm iz otrostva, ampak ljudi tako nemarno zali, da se vprasas, kako in zakaj ima tak clovek sploh kaksno veljavo.

http://siol.net/siol...tm_medium=email

Feminizem nas bo unicil, je njegovo glavno vodilo. In zenske, ki si zelimo biti enakopravne moskim, si v resnici globoko v sebi zelimo imeti penis.

[Matilda]

Najbolj bedni komentarji o feminizmu so itak od moških, kakopak.

[Jinadaze]

Saj je bilo vse jasno ze ob njegovih pametovanjih glede druzinskega zakonika. Med drugim bi on tudi kar kaznoval starse, ki se locijo, saj s tem delajo skodo otroku. Zivcna postanem ze samo ob omembi njegovega imena.

[Kami]

Ma naj ji vzame "titulo", kdo mu brani

 

Zanimivo, da ga sploh kdo jemlje resno. Sploh nisem vedela kdo je in upam, da tudi hitro spet pozabim

[Matilda]

Da ga kdo jemlje resno, je predvsem žalostno.

[Jinadaze]

Mene preseneca, da kdo se ne bi slisal zanj, ker je kot kuga. 15 let se ze pojavlja v medijih in redno ga sprasujejo za mnenje pa ce ima kaj opraviti s stvarjo ali ne. V tem je podoben Bagoli.

[Matilda]

Nisem imela namena tebi/fantu polagat besed v usta, samo en svoj primer sem izpostavila To o zaupanju se tudi tiče feminizma (in še česa), podobno kot pri spolnem nadlegovanju (kako vemo, da si ženske tega enostavno ne izmisljujemo, pa zakaj catcallinga ne jemljemo kot kompliment etc.). Pri debatah o istospolnih prokah so tudi imeli izjave o tem, kako bi lahko vedeli, da dva cimra nista "skupaj" samo iz finančnih koristi (kot da za hetero pare kaj drugače velja). Otroški dodatek je tudi nekako ovrednoten, pa ti ne gledajo pod prste, za kaj točno tisti denar porabil. Pač če imaš otroke imaš določene stroške, če imaš gospodinjstvo, imaš določena opravila, ki pasejo zraven in padejo na nekoga. In dejstvo je, da so ta razdeljena vse prej kot 50:50, kot bi lahko upali glede na sestavo gospodinjstva.

 

Sem prestavila tvoj post sem, Anouk, da ne bova off topic v Vtisih. Primernejše teme nisem našla.

Dejansko so to zelo kočljive zadeve. Spolno nadlegovanje in posilstvo je zelo težko dokazat, če ne greš takoj k zdravniku, kjer vzamejo brise in se da dokazat sledi, ki jih je pustil storilec, pa recimo pregledajo kri, če so ti podtaknili drogo. Če ni nekih neposrednih dokazov, ne moreš nikome nič.

Sem pomislila, da bi vrednotenje gospodinjskega dela lahko vrednotili v podobni kategoriji kot otroški dodatek, ampak gre tukaj spet za nekaj pomembnih razlik.

Da imaš in da skrbiš za otroka, načeloma lahko dokažeš, otroški dodatek pa izplača država iz davkoplačevalskega denarja. Če se ne motim, je višina otroškega dodatka

tudi določena glede na skupni dohodek staršev. Komu boš dokazoval količino opravljenega gospodinjskega dela razen seveda svojemu partnerju/družini

(oz. če se gre na zaupanje) in kdo bi te plačal, bi šlo to iz parterjeve plače? Bi bil znesek tudi odvisen od skupnih dohodkov ali bi bil enoten?

V praksi gospodinjsko delo res pogosto ni porazdeljeno 50:50, ampak kaj pa, če je? V glavnem, kup dilem, ki bi jih po mojem mnenju težko umestili v prakso.

 

Ne vem pa, kakšne pravice izhajajo iz statusa gospodinje recimo.

[Jinadaze]

Saj obstaja dodatek za vzdrzevanega clana druzine, ce to mislis. V (izven)zakonskih zvezah pa je pravno gledano ves zasluzen denar skupen. Potem je pa odvisno, ce si lahko eden izmed partnerjev "privosci" ostati doma in brez zaposlitve.

Kar se dodatnih ugodnosti tice, pa velja to:
Če imate štiri otroke in zapustite trg dela, vam država plačuje socialno zavarovanje (prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje...) v višini, ki se sicer plačuje od minimalne plače.

[Matilda]

Če imaš status gospodinje, si torej kot vzdrževan član? Dobivaš ta dodatek ti ali tvoj partner? Tega tudi nisem vedela, da je pravno gledano denar skupen, tudi če ga služi samo eden.
Če torej teoretično predpostavimo, da je zaposlen samo eden od partnerjev in je drugi kot vzdrževan član, potem pa se ločita, lahko zaposleni toži samo za polovico premoženja?

Da ne zaidem preveč, s plačilom za gospodinjsko delo je mišljeno, da bi vsako delo moralo biti ovrednoteno, sploh ker po statistiki ženske slednjega opravijo precej več kot moški. V praksi pa si težko predstavljam, da bi bilo to izvedljivo.

[Jinadaze]

Ja. Pa ni treba, da imaš prav status gospodinje; če si brezposeln, te lahko partner uveljavlja kot olajšavo za vzdrževanega družinskega člana in enkrat letno kot dohodnino dobi povrnjeno na svoj račun. Če sem se kaj zmotila, naj me prosim katera popravi.

Vse premoženje, zasluženo v času trajanja (izven)zakonske zveze, je skupno in se ob ločitvi tudi deli na tak način. Ni treba, da se toži, avtomatsko se deli tako, razen če se partner svojemu deležu odpove. V to premoženje pa ni zajeta dediščina.

 

Olajšava se prizna, če: 

Se upošteva oseba, ki ni zaposlena in ne opravlja dejavnosti, če nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana.
Za zakonca velja oseba, ki živi z zavezancem v zakonski zvezi. Velja tudi oseba, ki je zunajzakonski partner, če živi z zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerij v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

[Matilda]

Star postajaš, ker ne počneš več mladostnih stvari

[Kami]

Včasih se ne izplača

[Matilda]

http://www.mashanato...cni-influencer/

Pa se mi niti ne zdi tako huda ta dvoličnost, kot se mi zdi sporno, da vsi ti ljudje, ki skušajo služit kruh s svojimi vsebinami, pa imajo audience na katerega so tako ponosni, ne izkoristijo svojega dosega za kaj, kar bi šlo preko njihovih podaljšanih trepalnic, ki si zaslužijo svoj blogpost. Ker živim s svojo altruistično naivnostjo, se vedno znova trudim iskati neke “višje” cilje influencerjev, pa jih redkokdaj najdem. Prav tako trenutni “povzpetniki” (ha ha), ki si občinstvo še gradimo. Vsaka vsebina je kopija že obstoječe. Stokrat prežvečene objave o ležanju na plaži na Baliju, malokdo pa govori o tem, kako so polne smeti. Stokrat videni koti fashion blogerk na Slovenski cesti pred trolo, pa nobena ne govori o hitri modi. Degustacija 101 burgerja, pa nikogar ne zanima, da tisti top shit bacon notri spada v isto kategorijo karcenogenov, kot čiki. Preizkušanje vsake druge kremice na trgu, pa malokdo govori o testiranju na živalih in škodljivih sestavinah. Važno, da se fino vpije, ane?

🙌💖

[Fiona]

Ja, super je napisala.
Jaz sem instagram pred kratkim zbrisala in ga nimam namena se kdaj imeti. V bistvu bom cas, ki sem ga prezivela tam, raje namenila ukvarjanju s sabo.

[Kami]

Se opravičujem, če je že bilo objavljeno: Dr. Andrej Perko: »Ni več moških, ki bi vzgajali moške«

[Matilda]

Kopiram zapis Nine Divine s FB (ne poznam, pojavilo se mi je na feedu, ker je delila znanka):

 

 

 

Danes zjutraj sem doživela pravi trenutek ‘streznitve’. Na poti iz trgovine sem govorila po telefonu s prijateljico, s katero se nisva videli že res dolgo. Ob koncu najinega pogovora sem rekla: »Ja, samo še ta projekt uredim do konca, potem se pa res ujameva na dooolgi kavi.« Ko sva se poslovili in sem pospravljala v torbico telefon, sem za sabo zaslišala slaboten, ampak zelo odločen glas. »Gospodična! Gospodična, počakajte.«

Obrnila sem se in zagledala starejšega gospoda, po starosti bi lahko bil moj dedek, ki se mi je počasi približeval. Z radovednostjo sem ga počakala.

»Veste, gospodična, celo življenje sem govoril: samo še to. Samo še hišo zgradimo, potem bomo pa uživali. Vmes se je obrnilo 6 let, moji trije otroci so bili že skoraj v najstništvu. Zamudil sem njihova najlepša otroška leta. Leta, ko so me najbolj rabili. Potem sem govoril: samo še firmo zaženem, kot je treba, potem bom imel pa čas za družino in za sebe. Ko se je to končno zgodilo, so moji otroci že odhajali na faks. Potem sem govoril, samo še kredite poplačamo do konca, potem bomo mirno spali. Vmes je bilo živčnosti, prepirov z ženo, neprespanih noči. Žena je hudo zbolela. Potem sem govoril, samo da ozdravi. Pa ni, pri 54 sem ostal vdovec. Vmes so se otroci poročili in potem sem rekel, samo še vnuke počakam, ki mi bodo prinesli nekaj srečnih dni. Pa so se otroci odselili – eden na drug konec Slovenije, druga dva skoraj na drug konec sveta. Naenkrat sem postal star in sam.

Prekleti samo še to!!

No, zdaj pa ni več nobenega samo še to. Ampak šele zdaj na starost vidim, kakšen bedak sem bil. Nikoli ni konca, ko rečeš samo še to. Zaradi tega vse zamujaš. Vse. Družino, druženja, prijatelje, čas za sebe. Zato gospodična, vrži te besede stran. Ne spregovori jih nikdar več. Ugrizni se rajši v jezik.

Pa srečno, gospodična. Ti imaš še čas za vse, jaz ga nimam.«

Uspela sem reči samo še, hvala. Z veeeelikim cmokom v grlu. Deloma zaradi njegove zgodbe, še bolj pa zaradi bolečega zavedanja, kako resnično je njegovo sporočilo. Pomislila sem na vse moje ‘samo še to’. Koliko časa že odlašam z zame pomembnimi stvarmi. Koliko srečanj čaka na boljše čase. Koliko klicev in pristnih pogovorov. Koliko druženj. Kako velik del Življenja čaka, da jaz uredim ‘samo še to’.

Ko sem prišla domov, sem takoj dvignila telefon. Moj urnik za ta teden je poln … srečanj z ljudmi, ki jih imam rada in mi ogromno pomenijo, uric, namenjenih mojim najbližjim, ter času za tiste stvari, ki jih rada počnem. Vem, da ne more biti življenje samo takšno, zato bom tudi vse ‘moram’ seveda opravila, ampak z drugačnim odnosom in čisto drugačno perspektivo.

 

 

Mnenja?

 

Jaz sem opazila, da je v teh letih moje socialno življenje na obdobja precej trpelo in sem dostikrat zavrnila udeležbo na razna druženja, žure itd. pa naj si bojo bližnji sorodniki ali stari prijatelji, znanci. Po drugi strani sem se toliko spremenila, predvsem v načinu razmišljanja in pogledu na določene stvari, da se z večino poznanstev iz preteklosti niti ne čutim več na noben način povezana.

Neka vljudnostna druženja, ker 'se spodobi vzdrževat stik', pa mi itak ne dišijo, tako da je v mojem vsakdanjem življenju zelo majhen nabor ljudi, s katerimi sem tesneje povezana.

[Buggy]

Jaz se redno dobivam z dvema kolegicama (vsaj 1x na mesec), vmes se v glavnem slišimo po msn-ju oz. z eno, ki je na porodniški, večkrat vmes po telefonu, ko se vozim domov. Z eno drugo se vidim recimo 1x/2 meseca, slišiva se najmanj enkrat na teden za vsaj pol ure. Četrta je na Finskem in nama gre bolj na težko zadnje čase, ker se pač težko ujameva ob službah, otrocih in časovni razliki. Poleg tega imam v službi še tri prijateljice, vsako zase, s katerimi včasih poklepetamo 3x na teden, včasih pa 3 tedne bolj živjo/adijo. To je v glavnem to, kar je takih zaresnih in več niti ne rabim. Smo se pa od oktobra na kavbojskih plesih super povezali s celo skupino in se imamo noro. In sem ravno včeraj razmišljala, da mi ful paše to druženje 1x na teden in dodatno 1 soboto zvečer na mesec, ker se dejansko samo hecamo, uživamo in mamo fajn. In smo si ok, ampak tako na površno, da je fešta na polno, ne vidimo se pa toliko, da bi do kogarkoli čutila 'obvezo', da se moram zanimat za njegove/njene probleme. In mi noro paše, da poberemo eden od drugega samo ta dobre stvari in si dajemo energijo, nič pa ne jemljemo.

[Anouk]

Matilda, jaz se najdem v tvojem zapisu. Vmes smo s parimi izgubili stike (because life happens, sploh na daljavo, ali pa ker so me njihovi pogledi in mnenja na dolocene teme tako  razocarali in prizadeli, da sem se namensko distancirala od njih) in na trenutke res pogresam eno tako mrezo, kjer bi se pac vsake toliko spontano srecali in zraven se kaksno rekli. Se trudim zdaj malo delat na mrezi, ampak mi je po eni strani tezko preseci neko bezno FB poznanstvo (ki je bilo recimo tudi x let nazaj bolj povrsinsko, ampak pac v zivo, ceprav vsebinsko "stima" in lajkamo poste drug od drugega) ... malo je nerodno iti skozi ta proces, ampak recimo da nimam kaj izgubit. Ne vem, bomo videli, kaj bo prihodnost prinesla. Mogoce malo vec samozavesti, da mi bo lazje nova poznanstva sklepat, brez da bi se takoj skrila v svojo lupinico.