4611 replies to this topic

[Kami]

To (na žalost) sploh ni veliko. Jaz sem pred enim letom gledala dvosobno stanovanje (cca55m2) za Bežigradom in sem našla redkokaterega pod 500 eur.

Jaz si tega res niti v sanjah ne morem privoščit

 

Nore cene so. Najinega so ocenili na cca 100.000 eur pa je samo enosobno - 39m2 bruto (cca 30m2 neto)

[Olivija]

Matilda, potem še imate kar ok najemnino. Midve sva tudi na 500 za cca 55m2.

 

Kami  

 

Za tak denar pustim službo in se selim na podeželje/v naravo, daleč stran od vseh in vsega. Za življenje (kot si ga želim zase) v mestu res ne vidim (več) računice v nakupu. 

[Matilda]

Ja saj zato sem pa napisala -> da imamo srečo, da imamo tako stanovanje za tako ceno in upamo, da nam ne bo še treba ven.

[Olivija]

Spregledala

 

Držim pesti! 

 

Saj midve sva tudi imeli srečo do sedaj. 

Ampak se poigravam z idejo o tem, da si najdem kaj bolj poceni, četudi izven Lj. Ampak kot rečeno v tem času iskat karkoli normalnega po normalni ceni.. ne odtehta časa in živcev, sploh pa bi bila tudi to kratkoročna rešitev. 

[_M_]

Mnenja glede te pobude?

http://drustvo-sst.s...lskega-sistema/

[Podgana]

Ves da. Drugace ne bo slo. Zadnjic so eni starsi sedemletnika rekli, da doma delajo se dve uri. Dve uri v drugem razredu!
Pa slisala sem tudi ze, da otroci iz prvega nosijo naloge. Kao se tam igrajo, ja
Kdo je z nami delal solo? Nihce. Zdaj je pa to nuja, ker je vsega prevec.
Menda imamo primerljive rezultate s Finsko, ampak sva z mamo ugotavljali, da s takim trudom, da unicuje otroke (hodijo k psihiatrom tudi ze).

Obveznega kurikuluma bi bilo nekje do januarja. Ostalo pa blablablablaaaaa.

[Kami]

Ma ni tako hudo. Oz je hudo, kolikor si naredis.

Lahko vsak dan otroku popravis vse pike in vejce, si skoz na tekocem kaj se ucijo, ti vec ves o tem, kot otrok.

Lahko pa tudi vzames malo bolj na easy, pa otrok tudi. Pac, ce ni naravno najbolj brihten, ne bo nosil domov samih petk.
Meni so pa tudi stirke in sem ter tja kaksna trojka cisto sprejemljivo, pa imata vec ali manj vse popoldneve proste.
Imamo pa kaksen vikend stalo, ko pozabita nalogo naredi in morata nadoknadit.

Za moje pojme so tudi starsi postali preveliki perfekcionisti.

[Podgana]

Tudi to bo res za nekatere.
Nalog bi moralo biti tocno toliko, da jih lahko prepises med 5 minutnim odmorom

[Kami]

Tocno to!!! 😂😂😂

[Dragica]

Jaz se strinjam s tabo, Kami.

[_M_]

Jaz se sicer absolutno strinjam, da so na določenih področjih potrebne spremembe (učni načrti s preveč balasta, npr), marsikje pa tudi malce pretiravajo po mojem mnenju.

Ne vem no, jaz do šole nikoli sem imela tako negativno nastrojenega odnosa kot nekateri in prav tako nočem, da moj otrok dobi odpor. Ona se recimo že zdaj šole veseli in z njo tudi jaz, nikoli ji ne oporekam, da pa ne bo tako fajn in da tam  bo pa drugače in blablabla.

Kolikor vidim pri nečakinjah, pa doma nimata nekih hudih obveznosti (1. in 2. razred) razen branja, kar imata pa itak radi in še mene ful veseli, ko ju zagledam s knjigo v roki. Večinoma naredita nalogo v podaljšanem bivanju, čisto vedno pa tudi to najbrž ne gre, ker imajo otroci v tem času tudi kakšne izbirne dejavnosti. Zdej če jih imajo pa večkrat na teden, pa seveda zmanjka časa za nalogo v podaljšanem.

Mislim, valda da bom svojemu otroku pomagala doma, če me prosi v kolikor ne dohaja snovi. Ne bi pa želela bit perfekcionist, kot je omenila Kami, ki od otroka pričakuje samo najboljše ocene.

Lih zadnjič sem rekla mojemu, da upam, da tamala v šoli ne bo imela večjih težav, prvič sem na to pomislila...

[Podgana]

Te naloge se razlikujejo od sole do sole in uciteljic. In zal se je sola spremenila od takrat, ko smo mi hodili. Ne v vsem na boljse.
Itak pa v vsak tak zahtevek vrzes ful postavk, ker vejo, da vse ni izvedljivo

[_Mayckica_]

Jaz se pa strinjam, da imajo otroci preveč balasta in da bi bilo potrebno zmanjšati količino snovi, katere se morajo naučiti, sicer sama še nimam otrok ampak vidim recimo zdaj pri nečaku, kaj delajo v prvem razredu OŠ, pri nas je bila vse igra oni pa jemljejo geometrijske predmete (aka kvader, valj ipd), pri angleščini se pa učijo živali kot je npr. jež (hedgehog), meni to ni normalno.

 

In sta starša rekla, da preprosto dobijo toliko naloge, da ni opcije, da ne bi sedela z njim doma, verjamem pa, da se to razlikuje od šole do šole ampak mislim, da je prevelik poudarek na kvantiteti namesto na kvaliteti ter da b i morali biti bolj pomembno povezovanje namesto nizanje informacij.

 

Tako, da se mi v osnovi ta peticija zdi pozitivna, itak ne bodo sprejeli vsega ampak, če bodo vsaj en del bo že kar super, ker se mi zdi, da otroci res nimajo več tistega pravega otroštva, najprej šola, potem domača naloga, potem krožki in na koncu zmanjka časa za igro in za čas z družino.

 

Saj vem, da sem navaden laik ampak tak je trenutno moj pogled na situacijo in sigurno otroci ne bodo čisto nič na slabšem, če bodo poznali malo manj detajlno zgodovino in kakšno matematično pravilo manj, saj zato naj bi bila pa srednja šola in faks da se tam usmeriš in poglobiš osnovno (!) znanje, katerega si pridobil v OŠ glede na zanimanje.

[Kami]

pri nas je bila vse igra oni pa jemljejo geometrijske predmete

sicer ste nekatere kar nekaj mlajše od par "cipres" na forumu, ampak pri nas je bila šola in prvi razred daleč od igre. V prvem razredu smo res imeli samo po 4 ure pouka, ampak smo v pol leta pisali in brali (za pisane nisem sigurna, tiskane pa sigurno) in računali do 20. Zdaj to osvojijo do konca leta. V drugem razredu smo blesteli do novega leta z računanjem do 100 in poštevanko.

Res bi bilo zanimivo imeti naše zvezke in primerjat z njihovimi.

 

Zdaj bom pa še jaz malo stresla svoje mnenje

 

Našadva še nikoli nista imela toliko naloge, da ne bi mogla v popoldanskem varstvu vsega naredit, pa sta 5 razred. V prvem pa sploh domov niso nosili torb/zvezkov, samo v petkih. In od takrat nam je ostalo, da midva torbe pregledala čez vikend in če kaj manjka, je pa treba dokončat (imamo dva v istem razredu in sta edina, ki dejansko lahko kontroliraš koliko ima kdo narejeno). Tudi v popoldanskem bivanju imajo veliko časa za igro. Samo ena ura je namenjena nalogi, vse ostalo pa počnejo kaj drugega (so zunaj, se igrajo, rišejo, ustvarjajo, so po krožkih).

 

V popoldanske dejavnosti jih pa tudi vpišeš v kolikor želiš. Pri nas je bil pogoj, da mora biti vse končano do 16.ure (tako krožki, kot naloge). Po tej uri sta/smo frej. Uroš je edino hodil enkrat na teden na plezanje in je imel ob 17h. V tretjem sta začela hodit na tabornike, ki so tudi 1x na teden izven šole.

Sem bila pa proti glasbeni šoli, ki je 3x na teden, čeprav je v naselju in bi lahko sama hodila.

In lahko tudi starši poskrbijo za rekreacijo popoldan/čez vikend.

 

Se strinjam, da bi bilo potrebno stvari spremenit, ampak jaz sem ravno proti opisnim ocenam - pa daj nehi no. Full sta bila različna, ocene sta pa dobila opisano skoraj identično - v kakšni besedi so se ocene razlikovale. Za tisti čas, ko morajo učitelji pisat ves ta balast, bi lahko kaj bolj pametnega delali ali z otroki ali kaj drugega.

 

To, da imajo otroci pritisk zaradi slabših ocen, naj se raje starši ozrejo sami vase. Naš ima tudi kakšno dvojko in ima več samozavesti, kot T, ki ima boljše ocene. Ker U ni do tekmovanja ali dokazovanja, ker mu dol maha za šolo. T bi pa bila rada v eliti, ampak je žal ne dosega (pa ne zaradi naju, ampak zaradi BFF). In če bo želela it v štric s kolegicam, bo pač morala doma več delat. Ali pa dobit debelejšo kožo.

 In spet stres … res noro koliko stresa imajo ti otroci. Kot da v življenju nikoli ne bo nihče zmrznil zaradi stresa. In kot da ocene ne povedo, v čem je njihov otrok dober in kje mora še delati

Kar se mene tiče, so otroci zaradi ocen pod stresom izključno zaradi staršev. Kakšen imajo starši odnos do ocen, takega imajo tudi otroci. Malo tekmovanja pa nikomur ne škodi. In naj potem ne krivijo šol in učiteljev in stresa. Jaz sem jima ves čas razlagala, da ocena samo pove kje je še možno stvari popravit oz. napredovat. Zdaj je pa na njima ali bosta to želela ali ne. Je pa res, da jaz nimam nobenih preferenc tako glede SŠ, kot faksa, saj verjamem, da če bosta nekaj želela doseči v življenju, lahko kadarkoli in ni potrebe do 23. leta in zgolj s pravo srednjo šolo in pravo fakulteto. Zaradi mene ima lahko tudi samo poklicno SŠ, če bo našel delo, v katerem uživa ali ga veseli..Koliko ljudi je šele pri 30ih ali kasneje ugotovilo, da jih izobrazba in delovno mesto sploh ne veselita in so se šli ob delu izobraževat. Kako naj pa nekdo po 18ih ve, da bi bil rad računovodja, če še dneva ni bil v pisarni in gledal številke 24/7.

 

In kmalu bodo predlagali  kar še na vsak razred enega učitelja, ki bo samo beležil napredek in znanje vsakega sončka posebej in vpisoval v e-asistente, drugi učitelj bo pa snov podajal … bog ne daj, da starši ne bi bili obveščeni že pred prihodom otroka domov, ali je uspešno narisal žirafo in lepo zapisal osmico - opisno seveda.

 

Tutorstvo imajo v naši šoli že urejeno. T "uči" enega iz 3 razreda in se z učiteljico dogovarja, kaj naj vadita. Kdor želi. In po moje imajo vse šole tako. Tudi mi smo imel pred 30 leti. Če se kakšen otrok hoče učit empatije in sočutja, se lahko brez problema uči ali preda naprej. Ampak mogoče je to spet bolj želja staršev, kot pa otrok.

 

In ker ne bi bilo ocen, bi bili sprejemni izpiti v srednjo šolo... a za razliko od mature to pa pri 14h ali 15ih ni stres??? Pri 19ih je pa matura tak stres in bi jo kar ukinili - pa daj nehi no. Kako smo pa mi ves ta stres sploh preživeli. Kako smo pa danes sploh še živi. A ni isto, ali greš pisat maturo ali pa sprejemne izpite za fakulteto - stres imaš in precej je odvisno ali imaš dober ali slab dan. Kako bodo pa drugače fakultete ali srednje šole izbirale med vsemi vpisanimi? Z rusko ruleto?

In sorry, če ne znaš slovenščine ali angleščine, nimaš kaj bit zdravnik ! Kako se boš pa izobraževal celo življenje, s pismenkam.

 

Kot rečeno, se strinjam, da bi morali marsikaj spremenit v našem šolskem sistemu, ampak sigurno ne vse samo s strani šole in učiteljev. Po mojih izkušnjah so bili ti do sedaj fantastični. Bomo videli, kako bo drugo leto na predmetni. Ampak pod črto, naj gospa, ki vse to predlaga, najprej pogleda kako si nasprotuje s predlogi. In namesto da niza primere, naj pač otroka vpiše v Waldorfski šolo ali Lila šolo.

Imam kolegico, ki ima otroka na Kureščku in moja znanka poučuje na Lila šoli in stvari precej dobro poznam. In ja, najlažje bi bilo, da bi dala U tja, saj bi imela marsikateri problem rešen za nadaljnjih par let. Ampak se tudi zavedam, da ga po OŠ čaka SŠ in potem življenje … in ga ne bom mogla celo življenje ščitit pred stresom in okoljem, ki mu ne ustreza, ampak se bo moral nekako naučit spopadat s svetom. In raje vidim, da se začne že zdaj, kot pa da pada v nezavest od strahu pred "maturo"

[-supergirl-]

Kami... cisti podpis pod tole. Ne bom dodajala, ampak zadela si moje misli in tisto o cemer smo danes na dolgo ze debatirali.

Pa se kar se ocen tice: moj otrok je najsrecnejsi, ker ima ocene. Tako vsaj ve kam pase, ker pri opisni oceni tega ne mores vedet.

[Kalypso]

Jaz sicer nimam nekega globljega vpogleda v stanje šolskega sistema v Sloveniji in nimam pojma kaj in koliko snovi je vključene v učni načrt, bi pa rekla, da se ni spremenil samo učni načrt, ampak se je zelo spremenila tudi mentaliteta staršev. Otroke sodijo po svojih dosežkih, imajo večja pričakovanja, in s tem pride tudi večji pritisk, in večje razočaranje ter frustracije, ko otrok ne doseže pričakovanj. Pa tudi to se mi zdi ogromna razlika z našo in starejšimi generacijami, da včasih je veljalo to kar je rekel učitelj, zdaj pa bolj verjamejo kar rečejo njihovi otroci in pol so že pri učiteljih/vzgojiteljih češ kakšna krivica se je zgodila njihovim otrokom v neki dani situaciji. 

Učni načrt verjetno res ni popoln, ampak hej, tud učni načrt v naših časih in v časih naših staršev in starih staršev ni bil. Spomnim se, da tudi naš prvi razred ni bil samo igra, ampak je šlo kar zares. Osnove računanja, branja itd. Tudi, tekom vse osnovne šole smo prav tako imeli kup domače naloge in guess what včasih so nam jo naložili celo goro tudi pred počitnicami. Ocenjevali so nas tudi. Tekmovalnost in rivalstvo sta prav tako vladala med nami, tako da res ne razumem zakaj bi otroke glede teh stvari zavijali v vato in jim prihranjali stres. Saj bodo slej ko prej soočeni z njim in če se že od malega ne naučijo soočati z njim, kako bodo potem sploh sposobni funkcionirat v odrasli dobi. Bodo takrat tudi mamice in očki pisali peticije, da se v dotičnem podjetju ukinejo nadure in se spremeni delovni proces, ker njihov "sonček" ne zmore opraviti naloženega dela v 8h urah in je zaradi tega pod hudim stresom? 
Mogoče bom zdaj mimo pihnila, ampak kolikor sem preletela zapisano na zgornjem linku se mi zdi ta peticija plod skupine staršev, ki imajo ali prevelika pričakovanja glede svojih otrok ali pa bi jih najraje zavili v vato in jih obvarovali pred vsemi nevšečnostmi in krivicami, ki se jim utegnejo zgoditi v življenju. 

[Podgana]

Nas prvi je zdaj drugi. Ta nov prvi so drugace obljubljali.
Jaz se gor domacih ne spomnim, je pa res, da nisem bila najbolj vestna glede tega.
To da te vrzejo v bazen in splavas ne velja vedno za vse. Jaz ze nisem dobro manevrirala in nikoli ne bom

Vecina tock je prav pravljicnih. Ce bi samo ucni nacrt prevetrili, bi ze vecino naredili. Vedno je bilo tako ni ok izgovor.

[Kalypso]

Ja, saj vsi smo drugačni. Že samo glede načina kako različni ljudje sprejemajo informacije obstaja cel kup teorij in študij, tako da ni čudno, da nekateri bolj prosperiramo v enem sistemu, drugi v drugem, tretjim spet bolj ustreza tretji itd. Saj zato pa nikoli ni bilo in nikoli ne bo popolnega šolskega sistema oz. učnega načrta. Saj ne pravim, da je bil sistem v naših časih dober. So bili tudi kiksi, itak. Tako so tudi v tem sistemu tako dobre kot slabe stvari. 

 

Vem, prvi razred bi naj bil kot naša mala šola v vrtcih. Drugi pa kot naš prvi. V prvih letih po uvedbi so se vsaj na šoli, ki jo je obiskoval moj brat, še kar držali tega. Kako pa se je kasneje razvijalo pa nimam pojma. Sem popolnoma izgubila stik z osnovnim šolstvom. 

 

V Švici imajo zanimiv sistem. Otroke v osnovni šoli že zelo zgodaj (cc. 11-12 let - odvisno od kantona) razvrstijo glede na sposobnosti in karerne aspiracije in jih na podlagi tega uvrstijo v razrede, ki jih pripravljajo za nadaljevanje akademsko ali poklicno izobraževanje. Sicer osnovno izobraževanje zaključijo pb. pri istih letih kot v Sloveniji, ampak so že zgodaj popredalčkani. Po eni strani se mi zdi vredu, ker lahko najbolj sposobni verjetno svoje sposobnosti bolje razvijejo, po drugi strani pa se mi zdi da na ta način prezgodaj zapečatijo usodo otrok. 

[Hevea]

Jaz se s peticijo ne strinjam in je ne mislim podpisovati. Pa ne zato, ker bi bila mnenja, da je v šolskem sistemu vse ok, ampak predvsem zato, ker se mi zdi, da gre šolstvo vedno bolj v to smer, da je ja na papirju lepo za videt, da se ja ugodi javnosti in da ja slučajno ne bi bilo učiteljem preveč lepo (ta zadnji še posebej ). Jaz nimam nekega staža, ampak kar sem videla sprememb, so bile uvedene na hitro, brez raziskave in priprave, samo najavljenje in učitelji smo se morali pač znajti. Najlažje je uvest novost! Revolucionarno! Slovenija je med inovatorji! In si čestitati, hkrati pa vse breme in odgovornost preložiti na učitelje, ne da bi jim nudili ustrezno izobrazbo, prilagoditev ur, kompenzacijo. Sprememba bi morala biti premišljena, smiselna, z vizijo, dolgoročna, na podlagi izkušenj strokovnjakov, ne pa krneki na podlagi peticije ene mame, ki se ji zdi, da njen otrok predolgo dela nalogo (tu nič ne rečem, možno da je res). Korenite spremembe pa zahtevajo trud in denar - kdo bo plačal strokovnjake, raziskave, postavitve, preverjanja in testiranja novih načrtov? Kdo bo plačal izobraževanja učiteljev in strokovnih delavcev? Kdo bo plačal širitve šol za manjše oddelke, dodatne telovadnice za več gibanja (sploh za šole, ki nimajo igrišč zunaj)? Spremljevalce za otroke s PP? 

 

Glede domače naloge pa samo tako - delno je res odvisna od učitelja do učitelja. Ampak recimo, jaz dam domačo nalogo, ki jo najboljši v razredu reši v treh minutah, povprečen učenec v sedmih, učno slab jo pa lahko dela tričetrt ure!!!! In ravno temu ta naloga ni dovolj, da bi snov utrdil, ker rabi več primerov. Za nameček pa je tako, da ravno ta učenec rabi 10x več časa za nalogo pri VSEH predmetih. Nalogo pa imam rada, ker to pomeni, da otroci doma še 1x odprejo snov in jo ponovijo, kar pomeni, da si več zapomnejo, hkrati pa ob samostojnem delu prej vidijo, da jim kaj ni jasno, ker imajo v šoli res ves čas support. Tretje, otrok prevzame odgovornost za svoje delo (če seveda jo).

 

Strinjam se glede razvijanja strategij iskanja informacij, ampka NUJNO tudi učenje na pamet! Seveda selekcija, kaj se učimo na pamet in česa ne, ampak otroci s tem razvijajo možgane, uriijo spomin, tega se v odrasli dobi ne da nadoknaditi. Tu so recimo fajn kakšne pesmi, dramska besedila, seznami, pravila itd., ne podpiram pa recitiranja definicij brez razumevanja.

 

 

Glede NPZ jih ne bi prav nič pogrešala, ampak država vseeno rabi eno orodje merjenja znanja, če misli delovati kot enoten sistem. Učni načrti bi lahko bili boljši, res je, balasta je veliko. Ocenjevati se da tudi na drugačen način, ampak v trenutnem sistemu to ne bi držalo vode. Za spremembo načina ocenjevanja bi bilo res potrebno korenito spremeniti celoten sistem IN mentaliteto, sicer bo samo še slabše.

[Frčica]

Sprememba bi morala biti premišljena, smiselna, z vizijo, dolgoročna, na podlagi izkušenj strokovnjakov, ne pa krneki na podlagi peticije ene mame, ki se ji zdi, da njen otrok predolgo dela nalogo (tu nič ne rečem, možno da je res). Korenite spremembe pa zahtevajo trud in denar - kdo bo plačal strokovnjake, raziskave, postavitve, preverjanja in testiranja novih načrtov? Kdo bo plačal izobraževanja učiteljev in strokovnih delavcev? Kdo bo plačal širitve šol za manjše oddelke, dodatne telovadnice za več gibanja (sploh za šole, ki nimajo igrišč zunaj)? Spremljevalce za otroke s PP? 

 

In isti ljudje, ki podpirajo tole peticijo se bodo pa potem pizdili čez dodatne davke, če tole sprejmejo in bo to potrebno financirati. Sveta preproščina.

 

Se pa strinjam z vami. Zdaj je blazen šok, da otroci ne hodijo radi v šolo. Excuse me, saj je vedno bilo tako Življenje ni potica. Pa ne, da jim ne bi privoščila lepe, prijazne šole, ampak se strinjams Kami. Slej ko prej jih čaka tekmovalnost in stres in časi, ki prihajajo znajo biti še hujši kot so današnji.