Ce je to nehvaleznost ne vem, vem pa da so dejstva, ki me sicer ne zalostijo, (ker sm cist hvalezna da so stvari take kot so) sam pac niso lih v barvah v mavrice, heh... najboljsa prjatlca se je odselila pred 6 leti, z drugo se debilno pogresava in si piseva maile, in zviva virtualno, ceprou mava moznost da bi se vidle, z bratom sm zgubila odnos in blizino in ravno ironija vsega je, da sva to zgubila v casu, ko bi se mogla zblizat in se se bolj povezat. Vem da je 10 let starejsi in moskega spola, sta le 2 dejavnika, ki mocno vplivata, a da bi blo vsj tko kt prej. Sicer sm tud jz kriva, ker se mi je zagabu z odnosom, ki ga goji in vzgaja kot otroka svoji druzbi in svetu, ki mu ga ponuja... ampak dobr, je res, da je to neka xy zgodba ampak ravno tuki se je zacelo moje zgrazanje nad njim. Sj on tega ne ve, vsj ne neposredno, ve pa. Sam sj ni to fora, sj se nisva skregala zarad mojga nestrinjanja z njim, sploh ne, pogovarjava se, k se vidva, na cesti se pozdrvavva, halo?? A tuki bo ostal al kva? Ja pizd***.
Moja sorodna dusa, tud najboljsa prjatlca pa zvi v totalno svojem svetu kjer na vsake tok ni prostora za druge, ker se enostavno izgubi v komunikaciji s svetom in ni lih labilna in se mi na vsake tok, ko pridejo te njeni dnevi oz. tedni

zdi se bolj debilno vse kar me obdaja, ker z njo ni takrat sploh mozno komunicirat na kakrsnikol ravni, pisni, ustni, no mogoce se najbolj miselni, vsj njej se zdi tko. Cist fucked up vse skp, tole.
Zadnje tedne ne spim nc, se bol pozn hodm spat, pred oci se mi slikajo prizori kako lezim na maminem grobu in na vsake tok se zalotm, da se z notranjim glasom pogovarjam oz. pac si dopovedujem, da tud to se zgodi in se na nek nacin hocm pripravt na najhujse. Joj, kok to ni res, da so moje misli odsev mojega razmisljanja. Jz pac mislm na lepo, na pozitivo, sam enostavno vpadm v take tire kjer se mal z vlakom vozm s takimi mislimi en cas. Pa sm ze mal izstopla iz vlaka tko en mesc nazaj pa se mal na noge postavla, ze en cs mi ni blo bit sam za v postli pa spat, zdj pa spet, ful cutm, da se vraca to bedno razpolozenje. Sam pac, skusam se realnost rodit, obenem me je pa strah, da s tem karkoli klicem kar itak ne bi smela. In to sm ji povedala uceri k sm pakirala za k fantu cote. Ona je pa igrco igrala, pa gledala v tv ekran, oci je mela motne, hotla je pa pokazat mocno drzo. In pol mi je rekla sj bos 1x stala na mojmu grobu. Pol sm pa uceri ks m bla cist evforicna ji se rekla, da jz nc nocm s tem kej klicat sam da ji hocm delit vsako misel, joj kok sm trapasta. Sam na trenutke se mi zdi, da ratam totalno evforicno zmedena, kokr da bi mela kratk stik, kr blebetam ji neumnosti, k se jo zihr dotaknejo, njej je pa valda hudo, da se njenmu otroku take misli po glavi podijo.
Sj jz to dons stekam, sam uceri pa kokr da ne bi sploh razumela, da se to sploh da stekat, kr odklop v glavi in preklop na frekvenco cudaka.
Mogoce sm zacela tud ta prizor v glavi previjat zato, ker me je zadnih par dni tko prepricljivo sprasevala, k sva kuple dvd plejr za v dnevno sobo, ce sm zdj vidla kako se hranjo racuni, lej, rea, da se jih v tako mapco in gor napise s kulijem kaj si kupu, da takoj zagledas, ce isces po mapci, no in me je tko ene 3x prasala, a si si zdj zapomnla, pa sm ji rekla, da sm, pa je rekla, a za cel zivlejenje, pa spet jovo na novo, no zapomn si kako to tvoja mami to nrdi, da bos znala delat v zivljenju. (pa sj jz valda to vem, pa ona tud ve, da nism debilna, sam tko se mi zdi, kokr da me hoce prpravt na odgovornosti ce ne nje ne bo vec, pa da zdj preverja kok sm odgovorna.
Pa pol je blo se na isti princip z enim racunom, ko sm klicala v eno trgovino, ko so neki zafustral pa smo mogl resvat zadevo.
Pa uglavnm mi skoz daje neke napotke za zivljenje vnaprej. Sicer je to skoz rada delala, tko korak po koraku me vodila, sam mogoce sam jz zdj to drgac projeciram.
Mogoce pika na i pa je bla, ko je zvedla, da je bolna, mi ni povedala najprej ene 14 dni (fantu je povedala, da bi me, ko bi jz zvedla, pac primerno miril-ce bi oba zvedla na isti dan bi bla oba out) in mi je teh 14 dni dala za brat neke clanke o raku... ok, pac clanki, jz sm vedla, da ma kontrole, pa mi je dala to za brat v tem casu, ko sem jz misla, da se ma kontrole, jih pa v bistvu ni vec mela in je ze vedla kako pa kaj,sam mi je rekla, da je blo na kontrolah vse ok, ampak pac... no in mi je na tak nacin hotla priblizat bolezen, da ne bi bil bum pa totalna nevednost o vsem.
3 dni nazaj mi je dala en clank za prebrat pac o metastazah ene bolnice, ke je tud knjigo napisala in valda se to vsede na psiho in spomin, takoj sm pomisnla na tist prejsn dogodek s temi clanki, in valda vse to kroz po moji totalno zje*bani glavi.
K sm sama se zlomm, takoj. Pa niti ne, da nocm delit tega s fantom pa tisto prjatlco a.k.a sorodno duso

sam kr zdi se mi, da nimam tok moci tega debirat pa razclenjevat pa poslusat da to ni res, da nej se umirim pa da nej bom pozitivna. Sj cenm to pa vse, pa jih razumem, nekak morjo odgovort, pa tud jz vem, da bi blo tko najbols delvat, sam vse to je trnutno sizifovo delo, ker trenutno ne gre drgac. Rabs tiste svoje up and downs da gres lah spet up, s tem gradis, pa mal misls pa ustvarjas s svojim umom, mal si das mislt, sam s sabo razclenjujes stvari pa si si doktor. Itak pa vejo, da sm pozitivna, sam res pa je, da je realnost lahko tud negativna in ne sam pozitivna. Jz valda nocem take - realnosti, sam glava vcasih dela svoje.