3892 replies to this topic

[Fluffy The Stud Eater]

Kalypso ga je priporočila, jaz ga pa tukaj ocenjujem.

Kot že rečeno, je film res odličen, prikazuje stanje na Nizozemskem med drugo svetovno vojno. Nizozemci so upali, da bodo med vojno ostali nevtralni, a so jo Nemci vseeno okupirali. Tam je seveda živelo tudi veliko Židov, katere so Nemci želeli deportirati, ali spraviti v arest.

In glavna protagonistka filma je Rachel, oz. Ellis de Vries, Židinja, ki izgubi družino, in se pridruži odporniškemu gibanju. Več o vsebini filma je povedala že Kalypso. Na tem mestu bom pohvalila glavno igralko, ki se je ODLIČNO odrezala v svoji vlogi, mene je zagotovo prepričala, in ne dvomim, da bo tudi vas.

Zgodba je napeta, še posebej v drugi polovici filma, in tudi razplet zgodbe je preseneteljiv.

Zelo dobra zgodovinska drama, in en presežkov nizozemske cinematografije.

8+++/10

Zwartboek (2006)

Se strinjam z vsem, kar je napisala Kinky, prav tako tudi Kalypso.
Predvsem mi je prirasel k srcu Ludwig Müntze lik, nisem bila zadovoljna glede njegove usode. : )
Carice van Houten je svojo vlogo odlično odigrala, čeprav moram rečti, da mi je malo parala živce.
Konec presenetljiv, nisem pričakovala. Za sladokusce ogled obvezen, moje zanimanje je film držal
od začetka do konca in še bi ga lahko gledala kakšno uro. Take tematike so meni vedno zanimive.
Seveda, če so solidno uprizorjene.

8-9/10

[Fluffy The Stud Eater]

My Name Is Khan (2010)



Rizwan Khan, a Muslim from the Borivali section of Mumbai, suffers from Asperger's syndrome, a form of
high-functioning autism that complicates socialization. The adult Rizwan marries a Hindu single mother,
Mandira, in San Francisco. After 9/11, Rizwan is detained by authorities at LAX who mistake his disability for
suspicious behavior. Following his arrest, he meets Radha, a therapist who helps him deal with his situation
and his affliction. Rizwan then begins a journey to meet US President Obama to clear his name.


Kvaliteten film, poln sporočil o tem, kako se na podlagi parih skrajnežev vodi primitivna gonja proti
posameznikom, ki so iste vere. Glavno sporočilo pa je, da se ljudje delijo zgolj na dobre in slabe ter da
ostalo ni pomembno … in res je tako. Glavno vlogo ima Rizwan Khan, avtistični genij, karakter katerega je
Shahrukh Khan uprizoril na najvišjem nivoju, res! Izjemna igra! Film ima kar nekaj ganljivih in
razmišljujočih trenutkov, tudi komičnih (za kar poskrbi Rizwan). Na koncu so že skoraj prav po ameriško
nekoliko pretiravali, ampak sporočila, zgodba in igra odtehtajo, da lahko trdim, da je to eden izmed
(naj)boljših filmov, kar sem jih pogledala.

9+/10

[Fluffy The Stud Eater]

Perfume: The Story of a Murderer

Precej časa nazaj sem prebrala knjigo Patricka Süskinda, po kateri je film posnet. Sicer se knjige več ne spomnim najbolje, ampak kar se spomnim, mislim, da je film dokaj dobra upodobitev dogajanja v knjigi. Filmu pač manjkajo tiste stvari, ki jih v knjigi lahko lepo opiše, na platnu pa mogoče ne pridejo tako do izraza. No ne glede na to, mi je bil film všeč.
8/10

Končno sem si ga tudi jaz ogledala in po pravici povedano mi ni bil najbolj všeč. Morda zaradi tega,
ker sem imela nekoliko drugačno predstavo, kakšna bo zgodba. Knjige nisem brala. Sama zasnova
ni slaba, ampak upodobitev in končna ideja pa nista po mojem okusu. Lahko rečem, da sem se na
momente kar malo dolgočasila, konec pa mi je bil milo rečeno bedast.

5/10

[Immortelle]

Dvoboj med dobrim in zlim, ki ga že vse od mladosti bijeta plemeniti Metroman in zlovešči Megaum. Po neskončnem številu porazov Megaum naposled uspe svojega smrtnega sovražnika spraviti v past in uničiti. Toda brez pravega nasprotnika življenje Megauma nima več pravega smisla, zato se čudaški zlobnež odloči ustvariti novega superjunaka, kar po njegovi stari navadi povzroči popolno katastrofo in kaos.

Presenetljivo dober animirani film! Mislim, da se ob nobenem drugem anim. filmu nisem toliko smejala (lahako, da je bilo krivo razpoloženje, pa vseeno).
Meni je bil fantastičen. Zelo priporočam ogled.

8/10

Ps. gledala sem ga v originalnem, angleškem jeziku, brez podnapisov. Baje je sinhroniziran katastrofalen.

[ora]

[font=Verdana]
Buried (2010)



Paul is a U.S. contractor working in Iraq. After an attack by a group of Iraqis he wakes to find he is buried
alive inside a coffin. With only a lighter and a cell phone it's a race against time to escape this claustrophobic
death trap.

Glede na dobro oceno, sem si film pogledala. Od začetka me je kar dolgočasil, potem pa stopnjeval napetost vse do konca, ko sem samo še čakala, kaj sledi. Odlična igra, na momente so me zmotile neke stvari okrog zgodbe in načina postavitve kamere, predvidevam. Film ustvari prav neko posebno atmosfero, zaradi katere človek kar malo težko diha. Ampak rezultat je super in film bi vsekakor priporočala.

9/10

[Kinky]

Še en s podobno tematiko, nov, nisem še pogledala: http://www.imdb.com/title/tt1542344/

[ora]

Pa Kick ass 2 prihaja.

Še Inception moram komentirat.

Super film, super zvok, vse skupaj zelo atmosfersko in meni, ki mam zelo bujno domišljijo je bil film nor. Potovanje skozi svet sanj in ustvarjanje sanj znotraj sanj. Leonardo odlično odigra svojo vlogo, le začetni prizor me je zmotil, ker skozi to ves čas potem veš, kaj bo na koncu.

[Kinky]

Hvala za spoiler. LOL

[ora]

Pa sej to povsod piše no

[Kinky]

Ja ne vem, jaz sem prebrala 2 recenziji danes, pa tega nisem zasledila. No, naj se ne ponovi.

[ora]

Teenage dirtbag (2009)



A popular high school girl is harassed by a delinquent boy until they are placed in creative writing class together. Through written words, they create a bond, but tragically a bond that cannot withstand her social pressures or his brutal home life.

Film posnet po resnični zgodbi, o kateri je napisana tudi knjiga.
Amber je popularna punca na šoli, ki je kot v vsamen Ameriškem filmu, članica navijaške skupine. Thayer je fant, ki bi za odziv okolice naredil marsikaj, še najraje, če gre za kaj odurnega. Prav zato se mu Amber zameri in jo stalno nadleguje, sčaoma pa se med njima splete neka čudna vez, ki je mešanica, prijateljstva, sovraštva in precej bolane ljubezni.
Pričakovala sem še eno tipično zgodbo o dveh nesrečnih najstniških zaljubljencih, dobila pa film, ki me je nekako pustil v svojem neprijetnem vzdušju in ki nima čisto dorečenega konca in si ne morem pomagat, da ne bi ostala v dvomih kaj se je zgodilo. Kar mi je bilo že v štartu všeč je okolje v katerega je film postavljen in kako so igralci našemljeni. Kar mi je še ostalo v spominu je prizor, ko Amber med treningom krvavi zaradi ene vaje, tako da niso prikazane samo lepe stvari, ki jih je deležna kot bogata in popularna ampak tudi trud, ki ga mora vložit.

Ocena: 7/10

[Dragica]

The true story of Graeme Obree, the Champion cyclist who built his bicycle from old bits of washing machines who won his championship only to have his title stripped from him and his mental health problems which he has suffered since.

Včeraj pogledala tale film, na tv 1000 je bil, se mi zdi. Meni je bil zelo všeč, sem kar ene parkrat potočla solze vmes. Tudi ta film posnet po resničnih dogodkih, glavni igralec je pa bad guy iz zadnje sezone Dexterja. Pa hobit Pippin tudi igra. Skratka, še en film, pri katerem ne boste ostali ravnodušni in vam ne bo žal porabljenega časa za ogled. Priporočam.

[krneki]

The story of us (1999)

http://www.imdb.com/title/tt0160916/



Obvezen ogled za vse malo bolj resne pare. Se mi zdi da kar fino prikaže resnico razmerja(razmerij).
Tak lep realen film, brez pretiranih doz cukra - ravno prav.
O zgodbi niti ne bi kaj dosti, 15 let zakona, dva otroka, zakonca se odtujita. Potem skušata najti pot nazaj drug k drugemu.

8.5/10

The box (2009)



http://www.imdb.com/title/tt0362478/

Eden izmed bolj glupih filmov letos.
Nekega dne na vrata zakonskega para ( imata še približno 10 let starega sina) pozvoni nek starejški moški, ki mu manjka polovica obraza. Prinese jima škatlo z gumbom in jima da na izbiro:

1.) Pritisneta na gumb v naslednjih 24 urah, nekdo, ki ga ne poznata umre,posledično dobita 10^6 $
2.) Ne pritisneta na gumb in ne dobita nič, vajino življenje teče dalje, kot da se ni nič zgodilo

Onadva seveda pritineta na gumb in zgodba sse zaplete...
Gre za rahlo sci-fi movie/triler, mindfuck film predvsem, a je tako glup, da sem ga komaj dojemala sproti.
Resnično stran vržen čas, popolnoma brezvezen film.


2/10

[Fluffy The Stud Eater]

Flags of our fathers

Flags of our fathers je pogled na bitko za Iwo Jimo iz ameriške strani. Zgodba se fokusira predvsem na fotografijo šestih ameriških vojakov, ki so na postavili ameriško zastavo na vrh hriba, ki so ga po hudem boju osvojili. Ta fotografija se je pojavila v mnogih časopisih in film nas želi prepričat, da je spremenila potek vojne. S tem se sama ne bi strinjala, bi se pa strinjala, da je imela precejšnjo propagandno vlogo. Preživele iz te slike so iz vojne vihre potegnili na turnejo, kjer so jih kot govedo razstavljali prebivalstvu, da bi le to finančno pomagalo vojski...
Sam film ni slab, je dober, vendar slabši od Letters from Iwo Jima. Zgodba je vpeta v sedanjost: ostareli veteran pripoveduje zgodbo o bitki in vojakih, ki so postavili zastavo. Med njegovo pripovedjo, ki se meša s pripovedjo sina enega izmed junakov in s skoki v preteklost se počasi odkriva bitka iz njihove perspektive. Mešanje skokov v preteklost in pripovedi včasih ni najboljše, saj prekine rdečo nit in moraš razmišljati in sam povezovati, kar pa je ob množici akterjev včasih moteče.
Igralci so mi bili solidni. Nobeden izmed njih me sicer ni impresioniral s svojo igro, ampak so pa svoje vloge dobro opravili, saj film deluje prepričljivo.
Film ima kanček več prizorov raztrganih teles in odtrganih okončin kot jih ima Letters from Iwo Jima. Samo izkrcanje me je precej spominjalo na izkrcanje v Normandiji, kot ga je prikazal Steven Spilberg v svojem filmu Saving Private Ryan.
8/10
Všeč mi je, da sta posneta oba filma, ki prikazujeta, da nobena stran ni bila samo dobra in nobena stran ni bila samo slaba. Prikazuje pa tudi nesmisel vojne in gorje, ki ga povzroči. Če primerjam oba, se mi zdi Flags of our fathers narejen tako, da mora biti všeč američanom, meni osebno pa sama zgodba, čeprav je dobro zasnovana ni všeč. Preveč poudarja ameriški patriotizem. Letters from Iwo Jima na drugi strani na nek način opravičuje Japonce in jih predstavi tako kot sem si predstavljala, da morajo biti predstavljeni. Priporočam ogled obeh (Flags of our fathers pač malce manj).

Ta ocena me navdaja z optimizmom pred današnjim ogledom LFIJ.
Namreč, Flags Of Our Fathers mi deluje kot že skoraj boleče povprečen film, predvsem bi ga
opisala kot film brez duše. Ni se me dotaknil. Nasprotje temu mi je absolutno film Taegukgi hwinalrimyeo(2004),
prav tako vojaška tematika, ki me je precej ganila in sem ga že večkrat pogledala z rosnatimi očmi. Ta pa
mi je bil skorajda dolgočasen, ene 2x mi je vmes že prišlo na misel, da bi kar nehala gledati. O.o
Clint me tukaj ni navdušil, prav tako ne igra glavnih karakterjev. Sporočilnost filma je dobra, izvedba pa
bolj slaba (to mišljenje se mi zadnje čase večkrat pojavlja ob ogledu filmov :/ ).

5/10

[Kalypso]

Letters from Iwo Jima je res ful boljši kot Flags of our Fathers. Slednjega sem nedolgo nazaj gledala še enkrat in mislim, da sem mu ob prvem ogledu podelila previsoko oceno. Drugič se mi je zdel precej dolgočasen, preveč preskokov v zgodbi. Kostumografija je pa še vedno dobra, prizori bojev so prepričljivi, ampak kljub temu bi mu dala maksimalno 6.

[Braunkopf]

Podpis, meni se je vlekel v nedogled, pa konec koncev ni ponudil nečesa novega. Všeč mi je bila le zgodba Indijanca.

[Marmelada]

My Name Is Khan (2010)



Rizwan Khan, a Muslim from the Borivali section of Mumbai, suffers from Asperger's syndrome, a form of
high-functioning autism that complicates socialization. The adult Rizwan marries a Hindu single mother,
Mandira, in San Francisco. After 9/11, Rizwan is detained by authorities at LAX who mistake his disability for
suspicious behavior. Following his arrest, he meets Radha, a therapist who helps him deal with his situation
and his affliction. Rizwan then begins a journey to meet US President Obama to clear his name.
Kvaliteten film, poln sporočil o tem, kako se na podlagi parih skrajnežev vodi primitivna gonja proti
posameznikom, ki so iste vere. Glavno sporočilo pa je, da se ljudje delijo zgolj na dobre in slabe ter da
ostalo ni pomembno … in res je tako. Glavno vlogo ima Rizwan Khan, avtistični genij, karakter katerega je
Shahrukh Khan uprizoril na najvišjem nivoju, res! Izjemna igra! Film ima kar nekaj ganljivih in
razmišljujočih trenutkov, tudi komičnih (za kar poskrbi Rizwan). Na koncu so že skoraj prav po ameriško
nekoliko pretiravali, ampak sporočila, zgodba in igra odtehtajo, da lahko trdim, da je to eden izmed
(naj)boljših filmov, kar sem jih pogledala.

9+/10

Ta film sem si prejšnji teden tudi jaz ogledala. Moram reči, da me je pozitivno presenetil in kar malo ganil. Glavna vloga se tudi meni zdi odlično odigrana. Se strinjam z vsem, kar je Fluffy napisala. Edino konec mi je bil malo zapretiravan, kar je pokvarilo celoten vtis filma - od tam naprej, ko je šel Khan pomagat v tisto poplavljeno vasico in potem srečanje s predsednikom. Na splošno pa zelo dober film. Zaradi konca mu dajem nekoliko nižjo oceno, kot bi mu jo sicer.

8,5 - 9

[Braunkopf]

^^ O ej zakon. Mi smo brali o tem med predavanji iz angleščine, je bil pač en članek na to temo in sem si že od takrat želela to pogledat. .yes:

[Fluffy The Stud Eater]

Letters from Iwo Jima

Letters from Iwo Jima je zgodba o bitki gledana iz japonske strani. Po mojem mnenju odlično prikaže mentaliteto japonskih častnikov in vojakov ter njihove zadnje poskuse, da bi preprečili oziroma vsaj odložili neizogiben poraz. Scenarij je odličen. Všeč mi je, da s kratkimi skoki v preteklost približa glavne junake in jih predstavi kot posameznike, ki so se bili zaradi okoliščin bili prisiljeni bojevati. Igralci so mi bili všeč, najbolj Ken Watanabe, ki je upodobil poveljujočega generala in Kazunari Ninomiya, ki je upodobil navadnega vojaka, ki je želel le preživeti vojno in se vrniti k svoji ženi in hčerki, kar pa je bilo zaradi dolžnosti vojakov japonske cesarske vojske, da se borijo do smrti in se ne smejo predati postavljeno na preizkušnjo.
V filmu se sicer res najde nekaj prizorov razmesarjenih človeških teles, ampak to je za pričakovat, saj navsezadnje je to le vojni film. Všeč mi je, da je posnet v japonščini, saj tako deluje veliko bolj pristno kot če bi bil, kot je navada v Hollywoodu, posnet v angleščini.
10/10

Jaz se pod to ''recenzijo'' skoraj v celoti podpišem, le tako visoke ocene mu ne bi podelila, ker mi je daleč
od kakšnega vrhunskega izdelka. Zagotovo je par stopnic višje po kvaliteti z vseh vidikov kot Flags Of Our
Fathers, o tem ni dvoma. Ima več elementov, s katerimi se te dotakne, je zagotovo bolj dramatičen in že na
samem začetku to čutiš. Vse to, kar Kalypso omenja, sem zapazila tudi jaz … predvsem cenim dejstvo, da
so govorili japonsko, če bi angleško, bi bilo res lame in bi filmu odvzelo dobršen del pristnosti. Film nam tudi
precej bolj približa posameznike, v FOOF nisem dejansko začutila ''simpatije'' do nobenega, pustil me je res
hladno. Sem pa pričakovala precej več od teh dveh filmov, priznam.

7/10