358 replies to this topic

[Fluffy The Stud Eater]

Meni tudi še zdaleč niso vsi dojenčki oz. mali otroci všeč (predvsem ne tisti, ki so do onemoglosti razvajeni in že ogabni). Ampak če to povem, me večina ljudi (sploh žensk, kajpak) postrani pogleda, češ, kaj je narobe z mano in me že ožigosa za ljudomrzneža in kako so vsi lepi in blablabla. Debilizem all over. Večina bab pa tak orgazmira in se dere kot živina, ko kje kakšnega človeškega mladiča vidijo... mene kr strah rata.

[nihrida]

Ampak če to povem, me večina ljudi (sploh žensk, kajpak) postrani pogleda, češ, kaj je narobe z mano in me že ožigosa za ljudomrzneža in kako so vsi lepi in blablabla.

Točno tko! "Ma kaj je narobe s tabo, a ne vidiš kolko je leeeeep?!"

Sm pa jst tko udarjena na cucke. Po ljubljani strašim ljudi, ki imajo kako kepo pasjega mesa s sabo (predvsem mopse in manjše potlačene kužke). Pa zarad tega še ne bm šla drugim tupit kok se bedasti, da še oni ne cvilijo v pse.

[Kalypso]

Meni je tudi to glupo, da morajo biti čisto vsi otroci že a priori luštkani, samo in zgolj zato, ker so pač otroci. Tudi otroci so ljudje in ne morjo ti bit vsi všeč, mogoče ni taprave energije al karkoli, tko kot pri odraslih. Jaz imam drugače zelo rada otroke (in oni tudi mene), ampak čisto lepo povem, da mi je tudi kdaj kakšen strašno antipatičen, ne morem pomagat. Tudi dojenčki mi niso vsi cute, nekteri so prav ponesrečeni, fuck it.

Se čisto strinjam s tabo. Saj isto je pri odraslih ljudeh. Eni so ti že takoj na začetku simpatični, eni pa te odbijajo. Moja mama je vzgojiteljica in včasih ko grem po njo, stopim k njej v igralnico in res je tak, da je par otrok res takih, da bi jih mečkala in cartala, tako so prikupni, medtem ko se enih ne bi niti z palčko dotaknila, tako so odbijajoči. Pa mi niso ničesar naredili, ampak so pač take pojave...

[_M_]

Realnost je (lahko tudi) taka:

..."Ne vem, a sem jaz tako nesposobna al kaj. Moram mal pojamrat, ker imam res polno glavo vsega. Kronično sem utrujena in neprespana.
Imam dva majhna otroka (2,5 let in 9 mesecev) jaz si pa sploh ne predstavljam življenja v naprej. Tolažim se, da bo bolje vendar KDAJ???

Ensotavno mi ne znese ta tempo!! Kuham kosilo za naju dva in potem še za najmlajšega, ker mu še ne dajem iste hrane kot nama. Pa si največkrat pripravim za naju s starejšim že zvečer, pa zjutraj z možem vstaneva pred službo, da porihtava večino stvari, pa ne gre in gre.

Pa ta moževa ku***** služba, domov prihaja zelo pozno (po peti uri ali še kasneje) pa hvala bogu, da je soudeležen pri negi in varstvu ter gospodinjstvu maksimalno ampak jaz sem SITA TEGA ŽIVLJENJA!

Nikogar nimava, ki bi nama pomagal, moja mama nas obišče na dva meseca, ker živimo 200 km narazen.
Se mi zdi, da mi kar vse polzi skozi prste, namesto da bi uživala z malima dvema, vidim eno smo previjanje, odvajanje od plenic pri starejšem, kuhanje in packanje hrane, plus vsa (vendar izključno samo najnujnejša, ker mi kaj več ne znese in sem že zreducirala kolikor se je dalo) gospodinjska opravila.
Bi imela ja pomoč v gospodinjstvu ampak imamo daleč premalo denarja, da bi si to lahko privoščila.
Upam, da me ne bo katera narobe razumela, ker imam najraje od vsega na svetu moja dva sinova ampak zadnje čase pogosto razmišljam zakaj sem se spšloh spustila v to. Kako bi bilo bolj lagodno, če bi bila z možem sama, lahko bi kam šla, si kaj privoščila, ne da gledamo na vsak cent, lahko bi šla v miru v trgovino, ne da je zmeraj eno samo forsiranje, ker "lovimo" minute vsak dan.

Tudi z možem sva se precej oddaljila ravno zato, ker nimava časa zase. Vem, vzeti bi si ga morala ampak presneto je težko, če si za popolnoma vse sam in ko je ura polnoči še vedno ni narejenih 100 stvari, ti pa se samo vržeš v posteljo, ker veš, da bo zate nagrada, če boš spal več kot 6 ur.
Drek pa tako življenje!"...

copy paste z drugega foruma...

[celia]

Tale zgodba kaže, da je mati probremenjena in spada med tiste matere, ki se težje spopadajo z vsemi obremenitvami gospodinjstva in vzgoje. Poleg tega je verjetno pisalav stanju, ko je bila precej obupana, saj piše same slabe stvari.
Seveda ni lahko vsega furat, a se potrpi.

(samo) Predvidevam, da ima mati zdaj, ko je na porodniški oba otroka doma, zato bi ji bilo lažje, če bi dala starejšega v vrtec.

[DiLeMa]

Ravno zaradi tega napisanega, jaz ne bi imela otrok tako starostno skupaj, ampak bi imela med prvim in drugim otrokom (več kot dva itak ne mislim imet) vsaj 5 let razlike. Midve s sestro sva recimo narazen 8 let, pa se enkratno razumeva, pa tudi mami je blo ful lažje, ker je bla sestra ob mojem rojstvu že dokaj samostojna (8 let), se je znala sama zaposlit s sabo, ni blo treba skos neki okol nje skakat in tako dalje.

[Adriane]

.

[DiLeMa]

Tako velike razlike v letih pridejo v poštev le, če maš prvega dokaj zgodaj.

Odvisno kaj je za tebe zgodaj oz. pozno. Meni bi blo čist super imet prvega pri 30 in drugega pri 35. Se mi zdi to čisto dovolj zgodaj.

[Kinky]

Dvojčke? Bi te rada videla, ja! Poznam družino, ki ima 3 fantke, 2 majhna dvojčka. Ajoj, jaz to ubogo mamico občudujem, koliko potrpljenja ima! Je res zahtevno ko sta oba še zelo majhna!

Če se bom odločila za 2 otroka ne bo razlika med njima več kot 4 leta. Zadnje čase se nagibam k temu, da bi imela samo enega! Nekako sem nameravala imeti otroka pred 30-im letom, ampak resnično dvomim da bo temu tako.

Tale mlada mamica je pa očitno padla v nek začaran krog. In verjamem, da se potem ko je tvoje življenje razpeto med otroškim jokom in štedilnikom, vprašaš: Le kaj mi je tega treba bilo? Ampak najbrž je res imela še posebej slab dan, zato takšno pisanje.

[ananas]

Pr fantovih sosedih imajo 10 (!!!) otrok al 11, sj še oni ne vejo, ker niso več sledil vsemu hitremu tempu. Pa ko jih vidš k se igrajo na ulici... Pravo nogometno moštvo nastane, še z ostalimi sosedi

Mami mi je glih včer rekla, da se je pogovarjala v službi z eno ginekologinjo, ki je rekla, da če se hočeš izogniti raku na dojki, morš do 30 leta 4x rodit! Oz. se morajo hormoni štirikrat obnovit...

Ma ne vem, kaj si naj mislm o tem. To je pr men popolnoma nemogoče. Stara sm 20 let (no manjka še 14 dni) in sm v prvem letniku faksa. Faks traja 5 let, s tem da morš računat še na morebitno ponavljanje in še zaplete z diplomo... Torej bi doštudirala pr 27 letih. Takoj si otrok ne bi mogla privoščiti, ker bi mogla nekaj še zaslužit.... Da pa bi med študijem rodila... pa ne vem. Sj če bo, pač bo. Sam zdej pravim- prvo faks in nato še kej naprej.

[rea]

Midva z bratom mava 10 let razlike, jaz 23 ( bom 24 decembra, on 34 avgusta). Doklr je žvel še pri nas (do mojga 13leta) sva delila sobo, kar je bil ogromen -, nonstop radio ponoč, zbujal sred noči, ko je pijan prhajal dam ... taka razlika se mi zdi, pride bolj v poštev, če si otroka bivalni prostor ne delita. Zdj bo 11 let odkar sm sama v sobi in lahko rečem, da prouzaprou nimava kakšnga posebnga odnosa, ampak sem vsaj sama prežvela vsa najstniška leta, tko kot jih je on!Sj me ma full rd in jz njega ampak žou 10 let kr neki nrdi, če pa ne leta pa različna spola.

[Kalypso]

Ravno zaradi tega napisanega, jaz ne bi imela otrok tako starostno skupaj, ampak bi imela med prvim in drugim otrokom (več kot dva itak ne mislim imet) vsaj 5 let razlike. Midve s sestro sva recimo narazen 8 let, pa se enkratno razumeva, pa tudi mami je blo ful lažje, ker je bla sestra ob mojem rojstvu že dokaj samostojna (8 let), se je znala sama zaposlit s sabo, ni blo treba skos neki okol nje skakat in tako dalje.

Jaz tudi ne bi imela tako majhne razlike med enim in drugim otrokom. Čeprav kaj večje razlike pa tudi ne bi imela. Z bratom sva 7 let narazen in še ne morema včasih videt. Vzroki za to so predvidevam skriti še v spolu in tudi nekje drugje, ampak o tem ne bi razglabljala. V glavnem če bi v tem trenutku rekla, bi imela imela samo enega otroka. Mogoče čez kakšnih 15 let še enega za njim. Ampak če res tako razmišljaš je to idealna razlika. Imaš dva edinčka. Ampak star pa si tudi že. Ma bo kako bo...

[bellini]

Vidim, da ste razvile temo v smeri simpatičnosti otrok. Bi samo objavla slikice mojega soseda starega 3 leta, ki je za moje pojme res luškana beba in že kr vidim kako bo mešal puncam glave


[attachmentid=1989] [attachmentid=1990]

Pa pardon za OT

[Kinky]

Pravi nagajivček bo!

[Adriane]

.

[Kinky]

Jaz pa imam recimo možnost imeti dvojčke, ker je to v družini! Sem tudi jaz razmišljala enako kot ti, ampak ko sem pa vidla tale 2 korenjaka od enih znancev (Teo in Tim) - stara sta bila nekje pol leta, me je pa malo stisnilo v riti! Full full je to naporno za oba starša.

Ampak ok, se bomo s takimi stvarmi soočali ko bo pač čas. Tudi moj fant ima več izkušenj z otroci kot jaz (2 navihani nečakinji). Jaz sem bila full priden otrok in verjamem, da bodo tudi moji otroci takšni. Pač lepi in pridni!

Tamali na prvi sliki kot Damien gleda, ta bo še mešal glave deklinam, res je! In jamice!

[nihrida]

Men po slikah sodeč (še posebej po prvi) sploh ni simpatičen. Mogoče bi me v živo "osvojil". Jst na sploh ne morem govorit o tem, kako mi je kakšen otrok simpatičen samo glede izgleda. Moram videt obnašanje, karakter...

[_M_]

Meni tudi ni simpatičen ta mulo na prvi pogled....
Je res tako, da bi ga morla neki časa gledat, kako se obnaša, potem bi pa lahko rekla.

[TiTa]

zadnje čase je pravi nosečniški naval tu pri nas.....
torej jaz si otroka pri svojih 26 sploh ne želim (še), niti pomislit nočem......potem pa si mislim da ko bom pa stara tam ene 31,32...pa ga niti ne rabim več! Poleg tega mi grejo blazno na živce, ko sem recimo v lokalu/trgovini pa se kak zadere,zacvili full živčna postanem, poleg tega (kot že veste ) mora bit moje stanovanje/avto/pa tudi življenje tipi topi, tak da če si zamislim da bi mi kdo krojil vse to bi dobla popizditis
pa sploh si ne morem predstavljat da bi recimo prišla iz službe, pa bi se še s otrokom ukvarjala, da bi zaradi njega šla na sprehod, se z njim igrala..........ne res si ne morem predstavljati tega, da bom kdaj sploh zmožna vse to....

mene pa zanima če vam starši/tašča..... kaj težijo alla ja kdaj pa boste imele, zdaj bi že bil čas.......ker to full pogosto slišim da se dogaja, full mi ni fer od kogar koli tole

moj starši vejo moje stališče glede tega, nikoli mi ne omenijo kaj takega, mami mi je celo rekla:nič v življenju ti ni nuja!

[_M_]

... tak da če si zamislim da bi mi kdo krojil vse to bi dobla popizditis

pa sploh si ne morem predstavljat da bi recimo prišla iz službe, pa bi se še s otrokom ukvarjala, da bi zaradi njega šla na sprehod, se z njim igrala..........ne res si ne morem predstavljati tega, da bom kdaj sploh zmožna vse to....

Ej TiTa, do zadnje črke se najdem v tvojih besedah...pa sem še dve leti starejša,
ampak enostavno zdaj prevč lepo živim in si res ne morem predstavljat, da bi svoj življenjski ritem podredila enmu frocu, ni šans.
Ker roko na srce, to se zgodi - ko imaš otroka, nisi več ti na prvem mestu, ampak otrok.
In za to sem prevelik egoist.

Starši mi pa glede tega ne težijo, nikoli jim ne pozabim omeniti, kaj si mislim glede tega,
pa tudi mama večkrat izusti, da je zadnje na svetu, kar bi si zdaj želela, postati stara mama...