1324 replies to this topic

[Kami]

Sem se spomnila, da je P.eva zelja, da bi se tako porocila. : D In the heat of the moment bi morda se pristala.

Moj še vedno "sanja" da bi se poročila v Vegasu kot Darth Vader in princeza "A bi mi dala". In kaj hujega, ko se zmotim in rečem, kot Princess Leia, da to je vendar njen oče ...

In hvala Kinky in Flaffy za smeh do solz! Res sta mi popestrili jutro!

Ravno zadnjič sem rekla, da se bom v SLO poročila samo v primeru, če bom imela kakšno finančno korist (pri prepisih stanovanj, pri davkih, dohodnini, vrticih, dokladih in podobnih zadevah). Pa še to v sredo z dvema kolegoma, potem gremo na kosilo, da se jima zahvaliva za čas in to je to. Tudi priimka ne bi menjala.

Kar se tiče poroke, se popolnoma strinjam s Kalypso (nepotreben obred in res si nikakor ne predstavljam biti v centru pozornosti).
Bila pa sem na parih porokah, na vseh sem uživala in bile so super. Samo sebe pa enostavno ne vidim v tej vlogi.


Kar se tiče uklanjanja željam staršev/tašč na katerem koli področju, sem jaz odločno proti (jaz itak rada kontriram, tako da jim je to jasno).

Sem pa pričakovala probleme glede krsta otrok. Že med nama niso stvari čisto razčiščene, saj jaz sem 100% ateist (čeprav krščena), moj "mož" je pravoslavne vere in parkrat na leto hodi svečke prižigat v cerkev, drugače pa ni ravno veren (jaz pravim, da je hinavec ). In sem se bala, da bo začel kaj v tej smeri - no tudi probal ni.
Njegova mama (bivša komunistka) je na stara leta začela kar precej v cerkev letat in zdaj se je še nanj spravil (ampak to bosta že sama razčistila), z njegovim očetom se je skregal ravno zaradi krsta, ker ni spoštoval najine odločitve in nista govorila dve leti.
Moji so pa itak več ali manj "komunisti", edino teto imam nuno (katoliško). Tako da sem res pričakovala kakšne pritiske in sem mojemu že rekla, tisti ki bo prvi načel temo, bom rekla, da sva se odličila krstit ravno v drugi veri - pa da vidim reakcijo. No - vse tiho je bilo.

In full spoštujem mojo teto (nuno), ki mi nikoli nikdar ni težila s kakšno poroko, krstom. Tudi omenila ni ali vprašala ali se misliva poročit, jih misliva krstit.

[Ancka Pomarancka]

Moj še vedno "sanja" da bi se poročila v Vegasu kot Darth Vader in princeza "A bi mi dala". In kaj hujega, ko se zmotim in rečem, kot Princess Leia, da to je vendar njen oče ...

To je pa ja fatal mistake!!

[Kalypso]

...se bom v SLO poročila samo v primeru, če bom imela kakšno finančno korist (pri prepisih stanovanj, pri davkih, dohodnini, vrticih, dokladih in podobnih zadevah). Pa še to v sredo z dvema kolegoma, potem gremo na kosilo, da se jima zahvaliva za čas in to je to.

Enako.

[Hannah]

že tako ali tako drago plačaš (za mašo, al karkoli)

]Emm, drugače se za cerkveno poroko ne plača, saj ne v tem smislu. Daš nekaj za prostor in papir, definitivno pa ne toliko, kot za civilno (nazadnje sem slišala 50 €)

Ter da župnik pridiga o družini in vzgoji otrok. Mislim, da pari celo hodijo na neke cerkeven priprave na zakon. OPROSTITE, ampak . . . KAJ? Kaj jima bo pa župnik povedal o zakonu? In vzgoji?

Cerkvene priprave na poroko vodijo ponavadi (skroaj vedno) poročeni pari z dolgoletnimi izkušnjami v zakonu.

Pa nič ne težim ali pa karkoli, povem samo tisto, kar vem.

Tako sta se poročila fantova starša - l. 2006 so bili v New Yorku en mesec, sta se en dan kar odločila in šla na matični urad in se poročila, moj fant je bil očetova priča, mamina ne vem kdo, verjetno neka naključna ženska tam. Še zdaj nista dala v Sloveniji uradno overit papirjev, se večkrat zafrkavata da sploh nista poročena. Ona tut nima njegovega priimka, to je bil pomojem čist en tak preprost, ampak iskren izkaz večne zavezanosti.

Ju ful občudujem, res sta takšna spontana človeka, umetnika. Bi bila takoj taka!

Haha, res sta umetnika

[_M_]

Za civilno poroko se ne plačuje nobene takse ;
vsaj za obred na prostoru, ki je določen kot uradna lokacija za civilni obred s strani UE oz občine…

[Hannah]

Mislila sem civilno ala tipa Otočec in Bogenšperk, z nekim programom in tem...

[ora]

Jaz si poroke ne želim. Morebiti kje v tropih, al pa piknik varianta. Včasih celo pomislim, kako bi reagirala, če bi fant zaprosil. Glede vrste, načinov, nivojev in ostalega sem pa trenutno čisto neopredeljena, se mi zdi, da večina porok odraža tudi karakter mladoporočencev. V mislih imam par primerov, kjer komot povežem kako je izgledala ohcet in kako sedaj (jaz vidim) zakon.
En primer: Bolj kmečka poroka, s šrango in vsemi temi zadevami, marsikaj je šlo narobe, ženin in nevesta sta napravila par napak, ki so ful tipične za njiju (ona se je še po poročni obleki popacala s čokolado, ker se VEDNO popaca s čokolado ) ampak sta pri vsem tem ostala sproščena.
Drugi primer: Vse na nekem "nivoju", drage obleke, precej minimalistično, precej resno. Ravno tak se mi zdi tudi njun zakon. Važno, da se vidi, ljubezen je splahnela že kdaj, ostaja sicer nek odnos, ki pa za moje pojme ni niti spoštljiv, vsaj za 4 stenami ne.

To so seveda le moja videnja, itak nikoli ne moreš vedet, kaj se med dvema res dogaja.

[Lo-Fi]

jaz si poroke NE želim in se ne bom poročila ...nikoli
fant to tudi jasno ve in se strinja.

[Ana]

^Jaz priznam da bi bla ful razočarana, če bi moj fant mislil tako. Ampak kaj češ, pač smo si različni. Jaz si ful želim poroke, nekateri si je pač ne. Bedno pa je, če si je en ful želi, drugi pa je popolnoma proti ...

[_M_]

Mislila sem civilno ala tipa Otočec in Bogenšperk, z nekim programom in tem...

to je pač čist po želji... men vse te ceremonije niso všeč in mi na pamet ne pade, da bi za to še plačevala par sto evrov...
Mogoče sem že povedala, ampak meni je bila ful ful lepa poroka, kjer je bil civilni obred pred nevestino domačo hišo

[Kinky]

Cerkvene priprave na poroko vodijo ponavadi (skroaj vedno) poročeni pari z dolgoletnimi izkušnjami v zakonu.

OK, hvala za info.

[_Planet_]

Ja, res je, čeprav je mogoče tisti prostor malo prevelik. Vseeno je super, no.

: ) Saj bi se dogajalo med koncertom, samo med nama, prostor pa bi zapolnili obiskovalci koncerta. : ) Jaz se med folkom na tovrstnih koncertih pocutim tako domace, blizu so mi. <3
Ceprav, ce pomislim, tudi prazen prostor samo z nama ne bi bil slab, imam rada prazne sirjave. : )

[sonchika]

Jaz sem tudi vsa svoja mlajša leta govorila, da se ne bom poročila.
Potem pa je prihajal čas zamenjave osebne izkaznice in sem začela razmišljat - a naj spremenim stalno bivališče, ali naj spremenim priimek, da bodo otroci imeli en in ne dva priimka. Na koncu sva se pa odločila, da se poročiva in je bila to (po mojem sedanjem mnenju) najboljša rešitev.
Sama poroka mi je predstavljala stres (jebiga, odrasti je bilo treba), povabila sva pa samo najožjih 15 družinskih članov na civilno poroko. In je bilo res lepo - šli smo na kosilo, potem pa sva jim postregla še pri nama doma in to je bilo to.
Se pa kar nekaj časa nisem mogla navaditi besede "žena" - to se mi je zdela beseda za starejše od 45 let.
Zdaj si pa niti ne predstavljam, da ne bi bila poročena - je lažje reči mož kot partner, prijatelj, kar koli.

[Frčica]

Sonchika, čestitke! domnevam, da je potem že nekaj časa od poroke?

[_vrtnca_]

Nikoli nisem bila proti poroki in tudi zdej nisem, so se pa nekje vmes spremenile moje predstave o vsem tem.

Kot otrok sem hodila k verouku in bila čisto navdušena nad celotno predstavo cerkve in jadi jada.
Še tik pred birmo sem znala veselo povedat, da po birmi se bom pa lahko poročila v cerkvi
Pa je prišel dan (2 meseca po birmi, stara sem bila 13-14 let), ko je lokalni duhovnik praznoval zlato mašo in smo sveže birmanke stregle pecivo, pijačo itd. Na sprejemu je bilo cca. 100 duhovnikov in vsa ta cerkvena srenja, mi pa smo se sprehajale med njimi z ogromnimi pladnji peciva. Pridem v skupino ene petih župnikov, ponudim tisto pecivo, pa mi en reče "kok luštna punca, ti si pa kar za ožent", ostali se režijo in v tistem me en zagrabi za rit. V istem momentu je bilo konec moje nedolžne naivne predstave o cerkvi kot ustanovi in tudi želja po cerkveni poroki je šla neznano kam.

Poročila se bom civilno, v krogu najbližjih, kje na kaki luštni lokaciji, s kasnejšo večerjo. Glasba bo najbrž kaj v stilu "ne spavaj mala moja" , da bova lahko s fantom plesala in to je to.

Če bi imela neomejeno sredstev, bi popokala najbližje in se poročila na Bora bori

[Hannah]

Ter da župnik pridiga o družini in vzgoji otrok. Mislim, da pari celo hodijo na neke cerkeven priprave na zakon. OPROSTITE, ampak . . . KAJ? butl.gif Kaj jima bo pa župnik povedal o zakonu? In vzgoji?

Podpis. To mene že od nekdaj moti.

Cerkvene priprave na poroko vodijo ponavadi (skroaj vedno) poročeni pari z dolgoletnimi izkušnjami v zakonu.

Beri malo višje

[ora]

Tu pri nas so vsi župniki malo tako tako. Eden je, ki so ga dobili, da je fantom plačeval za seks. Pa en, za katerega se ve da ima sina (za kaj za boga pa naj bi imel žunik kuharico ). Pa en, ki je bil poročen. Edino eden je bil res z glavo na mestu, ki je znal povezati vero z vsakdanjim življenjem in je lepo razložil otrokom nastanek sveta v 7 dneh in povezavo z evolucijo itd. .