Najbolj nerodno vam je bilo...
#301
Posted 15 December 2010 - 10:38 PM
#302
Posted 16 December 2010 - 01:52 PM
#303
Posted 09 June 2011 - 01:01 PM
jz sm pa 1x sedela z enim tipom, k sva šla prvič na pijačo, stara 16, v Cezarju ( Bavarski dvor) se guncam na stolu in fuknem nazaj na glavo, se še mal pokotalim, vstanem in se vsedem, k da nč ni blo, aaaahahahahhahahaha
za crknt smešn je pa to, da me tkrt res ni blo sram
zdj v Vietnamu sm mela pa borbe kako pritvn iz razburkanga morja, valov in mejhnih, večjih skal... ja lej, misnla sm, da mi bije zadnja ura, čist zmatrana, izčrpana od mahanja, plavanja, bežanja z morja, res najbl grozn filing na svetu je bil tole... mela sm pa kopalke brez naramnc, sam snele so se mi, jz pa k norc kukam k je pršu val me je zalil, pa k ga je zmanjkal me je pa pokazal tm nago, pa spet jovo na novo ene 5 minut.... ja umrlaaaaa sm skor nooo!
pol si pa rečm, lej, dj pejt, pohod vse mejhne ostre skale, sma zarij ven iz morja... in res to nrdim, jbem ježa k hudič, oklala sm se res ibr, čist sm krvavela na desnm meču, pete sm si uničla, sm šepala 5 dni, na desnem meču pa ogromn mehur od opekline auspuha, ful sm bla atrakcija na plaži zarad potolčenih nog
Dobr sm se nasmejala
#304
Posted 27 October 2011 - 11:57 PM
kličem svojga fanta na domač telefon...
tu, tu, tu...
- prosim
- o, živjo lubi... lej moja dva bosta šla jutr k enim na obisk, tak da bo hiša PRAZNAAA... hm kaj mislš...
(tišina, sam js še vedno nadaljujem)
No, na poti domov se ustav še v štacuni in kupi kondome...
(pol se mi je pa mal čudn zdel zakaj je tok tih..., pa vprašam)
halo?
- hm... tukaj njegov oče... ga ni še doma... mu bom pa povedu, kaj si mu naročila...
men je blo tok nerodn, da sm se sam zahvalila (?) in v trenutku vrgla dol slušalko...
k je fant prišel k meni, se je sam režu in reku: "slišu sm, da si se spoznala z mojim očetom"...
kok mi je blo nerodn!!!
Morala sem citirat, sem prebirala stare objave v tej temi in je ta res top of the top Upam, da se to meni ne zgodi nikoli
Sem se pa spomnila enega blazno nerodnega momenta še od takrat, ko sem obiskovala osnovno šolo. No takrat je blo zlo popularno pisati na radio, sploh na radio maks, kjer so imeli oddajo zmenkarije je folk na veliko pisal. To je blo glih obdobje nekje 5., 6. razred, ko se začneš zanimati za fante, ampk ti je obenem še ful nerodno in nočeš o tem govorit recimo z bližnjimi, sorodniki.. No in tut jst sm se takrat odločila, da pišem enmu fantu. Kmalu za tem, ko pošljem sms me je klical bratranec (nekaj let starejši od mene), čigar številke nisem imela shranjene in sem pomislila, da mogoče kliče tisti fant (kar je bilo takrat res wow zame ) in jaz itak vsa panična.
No, jaz se javim in vprašam kdo kliče, nakar se bratranec iz neznanega razloga odloči, da me bo mal zajebaval in je kr neki bluzil, da policija kliče. Tolk pametna sm pa ja bla, da sm vedla, da to ni res in sem bila od tega momenta dalje prepričana, da kliče tisti fant. Še večja panika. No, potem sem nekaj zmomljala, ala "Jure (ime tistga fanta), ne morem zdej govort, moji so v sosednji sobi in ne bi rada da kej slišjo, dej mi rajš odpiš". Potem mi pa bratranec pove, da je on na telefonu. Še celo osnovno šolo mi je bilo nerodno v njegovi bližini
#305
Posted 09 November 2011 - 05:05 PM
Believe in nothing, no matter where you read it, or who said it, no matter if I have said it, unless it agrees with your own reason and your own common sense.
- Buddha
#306
Posted 18 December 2011 - 12:34 AM
Jaz imam podobno izkušnjo - vpš in upeš (visokošolski in univerzitetni študentje) smo istočasno pisali kolokvij pri enakem predmetu; v različnih dvoranah, z različnimi testi seveda. In uletim k napačnim v predavalnico. Lepo se vsedem, razkomotim in čakam da začnemo.. čekiram mal naokol in se mi je čudno zdelo kaj je to kar nek folk nepoznan. Pa sem si mislila, da je zihr ful višjih letnikov zraven, ki niso še naredili tega predmeta in so prišli pisat. No pa mi je blo vseeno ful sumljivo, če sm zihr prav, nakar zagledam sošolca na drugi strani predavalnice; ok si pomahava (in si oba misliva ok, kul, v pravi dvorani sem) in lepo odpiševa kolokvij. Zunaj sva se še srečala, mal podebatirala kako je šlo in šla domov Sva potem izvedela, da sva sfalila in na srečo uspela uredit, da so se nama točke kljub vsemu priznale.
#307
Posted 06 February 2012 - 05:00 PM
In tam naletim na nekega znanca. Ker sva oba čakala na blagajni, je bila nerodna tišina in sem načela temo o vremenu: pač, koliko snega je zapadlo, itd. Vse bi bilo ok, če ne bi na koncu ponosno dodala, da sem pa danes kar peš prišla.
Tip izbulji oči in v smehu vpraša: od kje? Od doma? In jaz ponosno prikimam, še preden mi je kapnilo, da se o 20 min peš hoji hvalim tipu, ki zanalašč (iz prepričanja) vsepovsod gre peš - tudi eno uro daleč hodi/teče, brez problema. Enako vsa njegova družina. Potem mi je nekaj nazaj zamomljal (izgledalo je, kot da je bilo na koncu njemu nerodno, da sem se s tem šla hvalit). FML
Sicer mi dol visi za njega, nerodno mi je pa vseeno bilo.
ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
#308
Posted 24 February 2012 - 09:21 AM
Potem sem te njegove čufte dala nazaj gret, ako si jih je prišel iskat ne vem, jaz ga nisem nikjer na hodniku videla. Skratka, če ga še kdaj vidim na naših hodnikih se lahko kar vgreznem od sramu. (:
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#309
Posted 24 February 2012 - 10:07 PM
Pa se "čufta" mi je tako smesna beseda.
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users