
Spovednica
#3081
Posted 17 December 2007 - 02:50 PM
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#3082
Posted 17 December 2007 - 04:04 PM

ESTOY FLOR DE ATORRANTE
UN CONTURSI MALEANTE
#3083
Posted 17 December 2007 - 04:11 PM
jezik se mi je zagnojil

O fak

Mama je v soboto dobila odlok o penziji. Dobivala bo 120€ mesečno

como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#3085
Posted 17 December 2007 - 06:13 PM
#3086
Posted 17 December 2007 - 06:21 PM
Kljub vsem slabim stvarem, ki jih danes slišimo o bivši državi, mislim, da nobeden ne more zanikati, da so bili ljudje takrat veliko bolj pošteno plačani za svoje delo in cenjeni. No ja...tisti, ki jim gre danes bolje, pa itak, večina, živi od izkoriščanja drugih. Tisti bodo trdili, kako je danes oh in sploh bolje, ker imamo svobodo govora in bla bla bla bla.

Se opravičuje za izpad, ampak take stvari me ful morijo.
Pa še jezna sem, ker nisem čopičev dobila

#3087
Posted 17 December 2007 - 07:11 PM

pointless." said reason. "Give it a try." whispered the heart.
#3088
Posted 17 December 2007 - 07:15 PM
#3089
Posted 17 December 2007 - 07:15 PM
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#3090
Posted 17 December 2007 - 07:17 PM
Mi je bomo imeli še manj. Torej - začnite varčevati, vlagati v sklade, sklenite življenjsko zavarovanje. Karkoli.
Word.

avno ta mesec sem začela namenjati dodatne €€ za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje; nekaj nam že firma plačuje, tole si bom pa še sama, da se bo kaj nabralo v teh letih.
#3091
Posted 17 December 2007 - 07:19 PM
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#3092
Posted 17 December 2007 - 07:28 PM
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#3093
Posted 17 December 2007 - 08:47 PM



#3094
Posted 18 December 2007 - 10:45 AM
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#3095
Posted 19 December 2007 - 02:33 PM
Ta pogovor me je tako psihično sfukal, da sem se skoraj začela jokat in bruhat hkrati?!Kot da sem jaz kriva, da sem bila bolana, in zdaj motim njeno veličanstvo s prošnjo, naj mi razloži na kak način naj opravim sprotne obveznosti?! Da ne omenjam, da mi preko mail, kot vsi drugi prof. ni mogla zaupat te strašne skrivnosti in sem jo mogla poklicat, da mi je povedla NIČ....kar razjokala bi se, še učit se ne morem več, jutri pa kolokvij. Komaj čakam, da spokam s tega faxa
#3096
Posted 19 December 2007 - 04:55 PM
#3097
Posted 19 December 2007 - 05:02 PM

Spovedujem se, da sem spet prelena. Toliko stvari je še za storiti, jaz pa sedim za računalnikom in ne delam nič.
#3098
Posted 19 December 2007 - 05:04 PM

#3099
Posted 19 December 2007 - 05:06 PM

como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#3100
Posted 19 December 2007 - 09:01 PM
Voltaire
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users