
#3061
Posted 05 January 2024 - 09:30 AM
Zaenkrat je tok razlogov od vseh ljudi v mojem osebnem zivljenju proti da sploh ne vem ce uni za lahko vse skupaj odtehtajo.
Pizda ce bi ti kdo tko razlagal kako je imet otroka, ga noben ne bi imel sploh.
Ker zdej sem dobesedno prepricana, da se bom en mesec zbujala zaradi mladica tko al pa se bolj kot sem se ob B in I. Ampak kaj je en mesec v primerjavi z vecnostjo.
En folk pa vidim da kupi psa tko, res, kakor banane v Hoferju.
Mam znanko, po letu in pol je psicka poginila. Sicer je bila tudi zelo bolana ker sta vzela neko "cistokrvno" nerodovnisko pa dala zanjo 300 e, samo kokr sem pol brala sta vzela psa ki rab 3 ure laufanja na dan (angleski spanjel). A sta to sploh prebrapa ne vem, bi rekla da ne, pa se lovska pasma, onadva pa tri otroke od tega ona sama brez deca celo poletje. Res premisljena odlocitev.
#3062
Posted 05 January 2024 - 09:34 AM
#3063
Posted 05 January 2024 - 09:37 AM
A vidiš, jaz sem si izjemno želela psa, otroka ne. Nobene od odločitev nisem obžalovala.
Pa normalno je, da imaš dvome, sej si racionalno bitje.
Zakaj pa bi imela psa? Mogoče bo tako lažje, kot z minusi. Pa ne mislim, da moraš to sem pisati.
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#3064
Posted 05 January 2024 - 09:40 AM
Vseeno pa ni primerjave med zeljo po otroku in psu.
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#3065
Posted 05 January 2024 - 09:43 AM
#3066
Posted 05 January 2024 - 09:47 AM
Frcica, vem da ne pa bi vseeno. Zdi se mi da bo lahko vnesel dobro dinamiko v druzino, otrok naucil malo vec odgovornosti, nas kot druzino spravil vec ven (in mene tudi) saj leta ko smo ves cas viseli zunaj pocasi minevajo z B. Njega moras s konji vlect zdaj da gre ven. Veselim se tudi nekogaz ki me bo vedno vesel in vedno imel brezpogojno rad.
Po drugu strani pa se bojim in ne vem koliko prilagoditev bo to prineslo v nase zivljenje. Kam bomo sli jest ce bomo sli na izlet in s sabo vzeli psa? Ali bo imel locitveno stisko (pudlji so nagnjeni k temu) in bo problem, ce bo nekaj ur sam (ne vsak dan in ne 8 ur). Ali ga bomo uspeli dovolj mentalno zaposliti, da mu ne bo dolgcas in ne bo uniceval. Kako se bo vklopil v precej glasno druzino - Bine jn I se veliko kregata, pri nas ni miru. Macka se, ko sta otroka doma umakne v zgornje nadstropje, kjer ima mir. Ali bo skoz hodil za mano kot moj podaljsek in iskal pozornost?
Kako bo na zacetku, spimo vsi zgoraj, pes ne sme po stopnicah, a mu bom spalni koticek naredila v Mjevi pisarni na zacetku pa ga kasneje preselila gor. A bom potem zato rajsi spala na kavcu, ne se na dve uri sprehajala cez celo hiso da ga bom nosila ven lulat. Kako ga bo macka sprejela. Kaj ce bo cist sfaljen in zajeban karakter.
Pac tko, ogromno strahov. V bistvu podobno kot pri otroku.
#3067
Posted 05 January 2024 - 09:52 AM
Za 55 pa mal manj, 110.
#3068
Posted 05 January 2024 - 10:01 AM
#3069
Posted 05 January 2024 - 10:02 AM
Ja ampak Jina, ti si rekla da po Larsu noces vec psa. A se narobe spomnim?
Frcica, vem da ne pa bi vseeno. Zdi se mi da bo lahko vnesel dobro dinamiko v druzino, otrok naucil malo vec odgovornosti, nas kot druzino spravil vec ven (in mene tudi) saj leta ko smo ves cas viseli zunaj pocasi minevajo z B. Njega moras s konji vlect zdaj da gre ven. Veselim se tudi nekogaz ki me bo vedno vesel in vedno imel brezpogojno rad.
Po drugu strani pa se bojim in ne vem koliko prilagoditev bo to prineslo v nase zivljenje. Kam bomo sli jest ce bomo sli na izlet in s sabo vzeli psa? Ali bo imel locitveno stisko (pudlji so nagnjeni k temu) in bo problem, ce bo nekaj ur sam (ne vsak dan in ne 8 ur). Ali ga bomo uspeli dovolj mentalno zaposliti, da mu ne bo dolgcas in ne bo uniceval. Kako se bo vklopil v precej glasno druzino - Bine jn I se veliko kregata, pri nas ni miru. Macka se, ko sta otroka doma umakne v zgornje nadstropje, kjer ima mir. Ali bo skoz hodil za mano kot moj podaljsek in iskal pozornost?
Kako bo na zacetku, spimo vsi zgoraj, pes ne sme po stopnicah, a mu bom spalni koticek naredila v Mjevi pisarni na zacetku pa ga kasneje preselila gor. A bom potem zato rajsi spala na kavcu, ne se na dve uri sprehajala cez celo hiso da ga bom nosila ven lulat. Kako ga bo macka sprejela. Kaj ce bo cist sfaljen in zajeban karakter.
Pac tko, ogromno strahov. V bistvu podobno kot pri otroku.
To z družino jaz ne bom komentirala, ste kakšne druge bolj poklicane.
Glede gostiln je to čisto realna bojazen, še zdaleč ne edina ( v tujini je lažje, sploh italiji). Ne moreš iti v večino muzejev, tudi v kakšne parke ne, na dopustu midva zato ne hodiva skupaj v trgovino, pekarno. Nekdo mora biti zunaj z njim. Če je mali, bo šel laho v hribe? Najinega je moral M. ponekod nesti, ni hec ce ima pes 26 kg.
Glede glasnosti-kot mladič se bo po moje navadil. Najinemu je to delalo velik stres, ko sva se kregala. Se je usedel(znak nelagodja) in se tresel. Me to ni ustavilo. Sem pač temperamentna, psu sem se prilagodila veliko, tu čez sebe nisem zmogla iti. Je pa res, da pri nama to res ni pogosto.
Glede ločitvene stiske pa si že zdaj kaj preberi. Midva sva dobila navodila, da naj ga ža naslednji dan pustiva samega za nekaj minut in to vsak dan podaljšujeva. Pri njemu je bilo vse ok, pri marsikateremu pa ni, ampak se da rešiti.
Glede iskanja pozornosti je pa malo odvisno tudi od tega kako ga navadiš.
Glede karakterja pa dvomim, da bi šlo kaj narobe. V zaprti skupini na Fb se spomnim, ko smo vsi hvalili svoje pse in je ena od aktvnih članic društva lepo napisala, da jo veseli, da imamo vsi najboljše pse na svetu in vsi imamo pri tem prav.
Pa nekaj kar je ona tudi rekla ob posvojitvi si zapomni: ti in družina si se nanj pripravila. On/ona se nate ni. Daj mu/ji čas.
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#3070
Posted 05 January 2024 - 10:08 AM
Pa mi ga zaradi vseh omejitev ful redko s sabo vzamemo na izlet, poleg tega je voznja zanj en sam stres in nima nic od tega.
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#3071
Posted 05 January 2024 - 10:20 AM
Fiona, pomoje je pri psu podobno kot pri otroku - bolj kot kompliciraš, težja ti je celotna izkušnja. Nimam otrok, pa si upam trdit, da te pes ne bo okupiral bolj kot otrok. Sploh glede na tvoj lifestyle in življenjsko situacijo. Nekomu, ki naredi pa ful nepremišljeno odločitev kot ta tvoja frendica z lovskim psom in 3 otroki pa itak da je težko.
Glede restavracij, lokalov itd. je pa tko. Moja bf ma kavalirko, je kupila zanjo torbo že ta prvi mesec in jo zdaj povsod, kjer psi niso dovoljeni oz. mora bit mir, da v torbo in pes notri spi. V avtu, v lokalu, v restavraciji pod mizo, v trgovino jo nese na rami. Kolikor sem jaz bila z njo, ji še nikoli niso zatežili. Samo toliko, da se pes ne šeta okrog pa da ne laja. In kužika je tut ful navajena na to torbo, je njen comfort zone in tudi, ko se preveč dogaja (al pa se ji ne da več hodit, haha), začne sama prosit zanjo.
After all this time?
Always.
#3072
Posted 05 January 2024 - 10:20 AM
Nisem še napisala, da ima sestrična od poletja zlatkota (Oli mu je ime ) Vedno, ko je navdušen, se polula. Recimo, če koga nekaj časa ne vidi, in pol pride in ga pozdravi, se polula.
Jakoba obožuje, skoz se hoče igrati z njim. J. pa se ga malo boji, ker ful skače in nori.
Jaz ne bi imela psa. Enostavno preveč pozornosti zahtevajo.
#3073
Posted 05 January 2024 - 10:23 AM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#3074
Posted 05 January 2024 - 08:01 PM
Družinska prijateljica ima psa in moram rečt, da me vsakič znova preseneti, koliko si da opraviti z njim. Dejansko kot z otrokom (od vstajanja ponoči, da ga je vozila lulat kot mladiča do pasjega vrtca, kamor ga vozita z možem, ko sta v službi). Ko sem bila otrok, smo imeli psa. Medtem ko smo bili v šoli in službi je počakal doma (večino časa je pomoje spal). Ko je bil mladič, smo za njim pobrisali nekaj nočnih lužic, nato pa se je navadil in počakal do jutranjega sprehoda.
#3075
Posted 05 January 2024 - 09:35 PM
Pasji vrtec …

OMFG, Tamari se je oglasila ena, ki ima 3 otroke, 7 psov in se cel zivalski vrt zraven.

https://www.instagra...mV3bW1oZWt1bGdj
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#3076
Posted 06 January 2024 - 05:47 PM
Pa za Stjepana Hauserja me zanima, on z vsako izvajalko, ki igra z njim, tako strastno igra, res me zanima, koliko od njih jih poseksa. Ker izbira tudi same dive.

#3077
Posted 07 January 2024 - 10:39 AM
#3078
Posted 07 January 2024 - 10:48 AM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#3079
Posted 07 January 2024 - 10:48 AM
#3080
Posted 08 January 2024 - 09:37 AM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users