3892 replies to this topic

[Kinky]

Stir of Echoes (1999)


Danes namesto slike predstavitvenega posterja filma, slika glavnega igralca:






Zgodba:

Kevin Bacon igra navadnega delavca, ki ima sina in ženo, ki je v drugo noseča. Njegovo življenje ni popolnoma nič posebnega, kuča poso.


Nekega dne se odpravi na zabavo, kjer ga sestra od žene hipnotizira, in od takrat naprej je njegovo življenje drugačno; deluje, kot da se mu je odprlo tretje oko, in vidi delčke, segmentne, stvari, ampak ne ve, kako bi jih povezal v celoto. To mu greni življenje, popolnoma se spremeni, je le senca samega sebe. Kmalu ugotovi, da je punca, ki se mu prikazuje v prividu iz soseske, in se imenuje Samantha. Počasi se delčki sestavijo v celoto, in na dan pride tragična zgodba.


Film je bil v slovenščino preveden kot Hipnoza. Meni je bil všeč, sicer vsebuje elemente, ki jih boste recimo videli v Šestem čutu, a vseeno, ta film je njegov predhodnik. Nekaj strašljivih prizorov, drugače pa dober film, ki bi ga stežka označila za presežek, je pa vsekakor vreden ogleda (še posebej če ste ljubitelj tega žanra).




Ocena: 7/10

[Braunkopf]

Children of men (2006)



In 2027, as humankind faces the likelihood of its own extinction, a disillusioned government agent agrees to help transport and protect a miraculously pregnant woman to a sanctuary at sea where her child's birth may help scientists to save the future of mankind.

Igrajo: Clive Owen, Julianne Moore, Michael Caine

Children of men je temačen film, ki obravnava (moralni) propad sveta v bližnji prihodnosti, zgodba se odvija v letu 2027, ki počasi ogrozi tudi obstanek človeške vrste. Glavna junakinja, ki jo igra povsem neznana igralka , se znajde takorekoč med dvema ognjema, ko ne more zaupati ne raznoraznim institucijam ne mali četici beguncev in njihovih podpornikov, ki pripravljajo vstajo naperjeno proti vladnemu režimu.
Zgodba je temačna, nasploh je film prežet s scenografijo, ki močno spominja na fašizem, prihodnost pa je prikazana po mojem mnenju zelo verjetno - na ulicah se vidijo vplivi multikulturalnosti (rikše npr.), hkrati pa med ljudmi pe vedno vladajo močni predsodnki in rasna nestrpnost.


Film mi je bil zelo všeč, zlasti zaradi svoje nespektakularnosti, realnosti in sporočila. Daleč najboljši film, kar sem jih videla zadnje čase.

10/10

[Kinky]

Black Death (2010)





Film, ki govori o črni smrti - kugi, kot že sam naslov pove.
Je precej temačen in surov, in verjamem, da ne bo vsakomur pisan na kožo.
Tudi jaz nad njim nisem pretirano navdušena, če sem poštena.

Zgodba: skupina 'plačancev', ki jih pošilja škof, se odpravi na območje za močvirjev,
ki naj bi bilo še nedotaknjeno s strani kuge, tam naj bi bila vas . . . ampak tukaj je twist
. . . v tej vasi naj bi živeli ljudje, ki naj bi obujali mrtvece. In ta skupina moških se v
imenu Boga odpravi na to ozemlje, vodi jih mlad duhovnik, ki je v bistvu še fant.
Da se javo za to nalogo je 'kriva' ženska, s katero je zmenjen, da se tam dobi
(ona pač hoče ubežati kugi).

Zanimivo je, da sem si ravno pred nekaj dnevi ogledala film Zwartboek (Black Book),
v katerem je glavna igralka Carice van Houten, in tudi tukaj igra glavno žensko vlogo.
Ampak je SPLOH nisem prepoznala, nikoli ne bi rekla, da je to v bistvu ena in ista
oseba, kar priča o tem, da je res briljantna, in prava kameleonka, kar se preobrazbe
tiče. Tudi Sean Bean je - sicer popolnoma pričakovano - nadodličen.

Film vam bo postregel z zares temačno vsebino, dokaj surovo, bi lahko rekla. Glasba je
zelo primerno izbrana za tematiko, in tudi fotografija je temna. Atmosfera je super,
ampak mene film žal ni prepričal v ničemer drugem, kot da bi manjkala ena glavna
sestavina, zato žal ocenjujem s samo +6/10.


IMDB: http://www.imdb.com/title/tt1181791/

[Kalypso]

Nanny McPhee (2005)

Tole je prisrčen pravljični film o družini z kopico neubogljivih otrok, ki materini smrti s svojimi vragolijami odženejo vsako varuško. Nekega dne pa na vrata potrka prav posebna varuška: Nanny McPhee. Ta neubogljive otroke s pomočjo čarovnije spravi v red.
Meni je bil film všeč. Je očarljiv, zabaven in barvit. Ker je namenjen predvsem mlajši publiki, je precej preprost, ampak mene to ni motilo.
Izbor igralcev mi je bil všeč. Colin Firth je v svoji vlogi očeta tako prikupno zmeden. Emma Thompson je kot Nanny McPhee prepričljiva. Angele Lansbury pa v vlogi bogate zoprne tete sploh nisem prepoznala. Ne vem ali je razlog v bogati kostumografiji ali pa si je do sedaj v drugačni vlogi kot jo je igrala v Murder, She Wrote sploh nisem predstavljala. Igralci, ki upodabljajo otroke so mi bi bili prav tako všeč. Razen v parih prizorih, kjer je kateri izmed njih malce lesen, odigrajo svoje vloge prepričljivo.
All in all, tole je en simpatičen otroški film, ki pa bo najverjetneje všeč tudi tistim malce večjim ljubiteljem pravljic.
8/10

[Kinky]

Lemony Snicket's A Series of Unfortunate Events (2004)




Na ta film sem slučajno naletela včetaj na Kanalu A, in me je že uvodniku prepričal, tako da
sem se odločila, da ga bom pogledala.

Zgodbo pripoveduje Jude Law, nasploh pa boste v filmu videli same znane obraze, vse od Jima
Carreya, pa Dustina Hoffmana, pa Merly Streep - če omenim samo največje.

V uvodniku izvemo, da je to nenavadna zgodba, ki ima veliko zapletov. Vrti se okoli treh otrok, ki
imajo dokaj nenavadne sposobnosti, čeprav niso na prvi pogled nič posebnega.Hans zelo rad prebira, Violet je mala izumiteljica, najmlajša Sunny, še dojenček, pa rada grize. Izbira vseh treh igralce je najbrž bila težka, ampak so pa zadeli na polno z vsemi tremi otroci, še
posebej Violet je prava lepotica, in odlična igralka. Malo Sunny boste pa takoj vzljubili, še posebej njeno
žlobudranje, ki je prevedeno, in zelo smešno.

V vlogi glavnega negativca se pojavi vedno znova briljantni Jim Carrey, človek tisočerih obrazov.
Naj igra v drami, komediji - vedno in povsod je več kot briljanten. Obožujem ga, in tukaj v tem
filmu je še posebej lepo viden njegov neskončen talent. Negativca je odigral tako dobro, da ga boste
(oz. grofa Olafa) želeli pretepsti tudi sami.

Trije otroci ostanejo nenadoma brez staršev, in potujejo od enega skbnika do drugega, začenši
z grofom Olafom. Glede na to, da je film bil posnet po knjigi, mi je jasno, da so najbrž veliko
podrobnosti izbustili, ampak nič ne de, knjige nisem brala, tako da se s končnim izkupičkom
filma več kot zadovoljna.

Zgodba ni postavljena v realen čas, četudi se bo mestoma zdelo, da je bila posneta v 50ih, ali mogoče prej, prejšnjega stoletja. Dobra režija, odlični igralci, noro doživetje. Za vse, ki so vam malo pri srcu tudi pravljice.

Zelo všeč, in podeljujem 9/10.

[Kalypso]

Get Him to the Greek (2010)



Ta film je pa zame eno prijetno presenečenje; ker sem zadnje čase več ali manj razočarana ob komedijah, oz. filmih, ki so označeni kot komedije, ampak so komedija toliko kot je Sanja Grohar pevka .

Popolnoma brez pričakovanj (in še vedno malo pod vtisom podebiljenega MacGruberja) sem se danes odločila za ogled tega filma; predhodno sem bila prepričana, da mi bo bolj NE kot Da všeč, ampak sem na koncu bila resnično prijetno presenečena. Še en razlog, da sem verjela, da je film 'poden' - je ta, da v filmu eno glavnih vlog igra Russell Brand, ki mi gre zelo na živce. Ampak me je s svojo igro prepričal, in tudi ta vloga mu je bila pisana na kožo.

Vsebina: A record company intern is hired to accompany out-of-control British rock star Aldous Snow to a concert at L.A.'s Greek Theater.

V filmu igra tudi Puff Daddy, ki igra Sergia, menedžerja glavnega akterja, in dasiravno ga ne cenim preveč kot pevca, mi je v tem filmu bil všeč.

Dvakrat sem se iz srca nasmejala, zaradi res posrečenega dialoga. Na koncu tudi moralen nauk.
7/10 (mogoče sem malo bolj milostna, ker ta film v poplavi bednih komedij res malo izstopa; malo)

Mene pa ta film ni tako prijetno presenetil kot je Kinky. Verjetno prav zato, ker sem zaradi Kinkyine ocene od filma pričakovala malce več, kot bi brez nje. Sicer je bil dokaj zabaven, ampak kljub temu ni pustil globljega vtisa. Še najbolj zabavna so se mi zdela besedila pesmi. Ta res norčujejo iz današnjih pop-rock hitov.
S Kinky se strinjam, da Russlu Brandu vloga razvajenega zvezdnika Aldousa Snowa pisana na kožo. Že v Forgetting Sarah Marshall je bil tak vase zagledan zoprnež, v tem filmu pa so njegov lik še nadgradili, tako da ga spoznaš še iz drugega zornega kota, ampak meni osebno se zaradi tega lik ni nič kaj bolj prikupil
No tako da če zaključim meni se je zdel Get Him to the Greek čist povprečena komedija, ki jo pogledaš, se nasmehneš in jih trenutek zatem pozabiš. Sama si verjetno brez Kinkyine ocene filma ne bi pogledala, tako pa sem si ga in čeprav mi ni žal mislim, da tudi če si ga ne bi ne bi nič zamudila.
5/10

[krneki]

How to train your dragon ( 2010 )

TRAILER



Tole risanko sem pogledala na prigovarjanje fanta. Ta teden jo je gledal že tretjič, tako mu je simpatična.
Po nasplošno skeptičnem odnosu do risank sem jo tudi sama pogledala danes. In se moram z njegovim navdušenjem v celoti strinjati. Zelo je prisrčna!

V majhni vikinški vasi živi Hicckup, poglavarjev sin. Je precej drugačen od vseh ostalih vikingov, že po samem izgledu prav nič vikinški. Nihče ne verjame vanj in v to, da bi bil tudi on sposoben ubiti zmaja. Zmaji namreč ogrožajo mirno življenje tamkajšnjih prebivalcev, zato je njihova glavna naloga varovanje vasi pred letečimi zvermi, česar se logično lotevajo s pobijanjem.

Največji strah predstavlja "Night furry", črni zmaj, katerega se vsi bojijo a ga še nihče ni videl od blizu. Ko se Hicckup loti lovljenja črnega zmaja, mu to uspe v prvem poskusu, a mu nihče izmed sovaščanov ne verjame. Ko Toothless-a, kot črnega zmaja poimenuje, pobližje spozna ugotovi, da so zmaji popolnoma drugačni, kot si vikingi predstavljajo.

Toohtless me močno spominja na fantovo samojedko, po tistem navihanem značaju, sploh pri hranjenju iz trailerja ma čisto podoben izraz na faci

Tejle risanki prisodim eno fejst 9/10.

[levck]

Pogledala eat,love,pray pa mi film ni bil všeč. Bi ga dala v rang satc,alpa še slabš, ker je hotu bit neki več, pa mu ni glih uspel. Neka instant duhovnost s tipičnim ameriškim koncem...

[Immortelle]

Stir of Echoes (1999)
Danes namesto slike predstavitvenega posterja filma, slika glavnega igralca:




Film je bil v slovenščino preveden kot Hipnoza. Meni je bil všeč, sicer vsebuje elemente, ki jih boste recimo videli v Šestem čutu, a vseeno, ta film je njegov predhodnik. Nekaj strašljivih prizorov, drugače pa dober film, ki bi ga stežka označila za presežek, je pa vsekakor vreden ogleda (še posebej če ste ljubitelj tega žanra).
Ocena: 7/10

Pravkar pogledala. Ok film, malo se na trenutke vleče. Par dobrih prizorov.
5/10

[monni]

Potegavščina (2005)
Waiting...




Dean (Justin Long) je že štiri leta natakar. S tem delom je začel takoj po končani srednji šoli in ni nikoli posumil v svoje delo pri "Sheningan'z"-u.
Toda nato izve, da je njegov sošolec Chett naredil krasno kariero kot inženir elektrotehnike, njegovo življenje pa se spremeni v moro. Deanov prijatelj Monty (Ryan Reynolds) se znajde v podobnih težavah, vendar se zaradi tega niti slučajno ne obremenjuje. Zanimajo ga le zabava in mladoletnice, zadolžijo pa ga za uvajanje sramežljivega novega natakarja Mitcha.
V času kaotične izmene spozna Mitch celotno ekipo čudnega in sprevrženega osebja "Sheningan'z"-a:
Montyjevo nekdanje dekle ostrega jezika Sereno, preveč revnega upravnika restavracije Dana, ter glavnega kuharja Raddimusa, obsedenega z neumnim tekmovanjem med osebjem, ki je vsem poznano pod imenom "igra"..

Tok bednega filma pa že dolgo ne.Humor je brezvezen, že parv bolan,sama zgodba pa ravno tako.Večinoma je vse tipično ameriško (kar pa ne pomeni da so ameriški stvari vedno take). Ne vem kako to, da sem film sploh pogledala do konca.Še Ryan Reynolds,ki se mi je v zadnjem času še kar priljubil mi je bil tukaj beden.Uglavnem ne priporočam razen, če so vam všeč filmi take vrste.

[Špela]

The Time that Remains (2009, Elia Suleiman)



Mestoma avtobiografski film, z razvojno časovno premico, ki začetek postavi v letu 1948, ko župan Nazareta podpiše dovoljenje vdora izraelskih sil v mesto, kar ima za posledico nastanek izraelske države. Skozi fokusirano prizmo nadrobno spremljamo različne časovne okvire protagonistovega življenja ter življenja njegovih bližnjih (1948, 1970, 1980, danes). Film vleče odlične in zelo nazorne paralele med političnimi dogajanji v prikazanih časovnih obdobjih ter kako je politična scena vplivala na življenja ljudi. V filmu je tudi par res dobrih štosov, cela dvorana se je parkrat tresla od krohota (npr., ko izraelska vojska strelja na palestinske upornike na ulici, mimo pride gospodična z otroškim vozičkom in ji vojaki rečejo, naj gre domov, ona pa jim mirno odgovori, naj se oni poberejo domov), spremljamo male epizode državljanske nepokorščine (neupoštevanje policijske ure, ko se mladi zabavajo v klubu). Ljudje na videz stagnirajo, vendar še vedno nosijo v sebi neizmerno moč in odločnost. Film vsebuje par leit-motivov, ki se čudovito poklopijo v samo dinamiko filma (npr. kader z 2. slike se večkrat ponovi, Elijeva žena piše pisma, itd ... ), meni je res čudovit - kljub dejstvu, da je posnet s palestinske perspektive, je zelo objektiven.

Povsem sem prevzeta, če že moram s številko oceniti, je to zagotovo 10.

Komaj čakam, da vidim še ostala dva, ki sem si ju izbrala.

[Kalypso]

Po Kinkyine oceni Valykire moram ponovno pozudarit kako mi je šlo na živce, ko Američani ne znajo pravilno izgovarjat nemških imen. Sicer ni slab film, ampak navdušil me pa res ni. Vem, da obstaja nemška različica iste zgodbe, ki naj bi bila boljša, ampak se ne spomnim naslova.

Pred dnevi sem si pogledala nemško različico filma Valkyrie in ugotavljam, da je res boljša:
Stauffenberg (2004)

Film je zelo podoben filmu Valkyrie, kar sicer je logično, saj obravnava isti dogodke - t.j. poskus atentata na Hitlerja, vendar me po drugi strani bega saj se mi zdita vse preveč podobna. Kljub temu pa so med obema filmoma razlike. Prvo kot prvo je to jezik. Stauffenberg je nemški film in vsi akterji govorijo nemško, kar dela film bolj pristen. Poleg tega se mi zdi igralska zasedba bolj posrečena. Predvsem izbira Sebastiana Kocha za glavno vlogo Clausa Von Stauffenberga se mi zdi veliko bolj posrečena kot izbira Toma Cruisa. Ne samo, da zna ime svojega lika izgovoriti brez grozljivega ameriškega naglasa, tudi drugače se mi je zdel bolj prepričljiv kot Cruise. Mogoče sem pri tem malce pristranska, ker Tom Cruise ni med mojimi najljubšimi igralci, medtem ko do Sebastiana Kocha zaradi njegovih predhodnih vlog gojim prav posebno simpatijo. Kljub tem pa mislim, da je njegov Von Stauffenbeg prikazan bolj človeški - kot človek, ki se moti, ki ima napake. Ni tragični junak, ampak le en izmed akterjev burnega dogajanja druge svetovne vojne.
7,5/10


Še oceni filma Valykire:

Valkyrie (2008)

Zame ZELO zanimiv film, me je presenetil v pozitivnem smislu. Zgodba temelji na resničnih dogodkih v 2. svetovni vojni (proti koncu), ko je skupina ljudi načrtovala Hitlerjevo smrt. Claus von Stauffenberg (dober Tom Cruise) vodi operacijo, s katero bi se ubilo Hitlerja, in takoj zatem sprožilo operacijo Valkyrie (z njo bi se aretiralo celoten vrh SS-ja).

Film je precej napet in niti malo dologočasen, odlična zgodovinska drama, tudi vloga Hitlerja je bila solidno odigrana (čeprav je meni osebno bil najboljši Bruno Ganz v filmu the Downfall.

Priporočam ga vsem, ki vas zanimajo zgodovinske tematike, in vem, ki bi se o zgodovini radi še kaj novega naučili.
8/10.

Valkyrie
Film o zaroti v nacističnem vrhu, z namenom atentata na Hitlerja. V vlogi glavnega atentatorja najdemo "herojskega" Toma Cruisea, v stranskih vlogah pa kopico bolj ali manj znanih igralskih imen: Terence Stamp, Kenneth Branagh, Bill Nighy, Thomas Kretschmann, Matthias Schweighöfer, Bernard Hill idr. Film ni slab, je ok. Lepo prikaže zaroto, od načrtovanja do izvedbe in klavrnega konca. Kljub temu pa mi film sploh ni bil tako všeč, kot bi mi lahko bil. Razlog je Tom Cruise. Že na samem začetku, ko prikaže kako je bil ranjen, ima na obrazu junaški izraz žrtvenega jagnjeta, enak kot se ga spomnim že iz Poslednjega samuraja. Je že ranjen, ampak on še vedno stoji in celo pomaga drugemu ranjenemu vojaku. O, ja. Pravi ameriški heroj. Stauffenberga upodobi kot popolnega junaka, brez napak - ni nacist, ljubi domovino, samo zaradi domovine je v nacistični vojski, to da je prfekten oče in mož je samo pikica na i. Že kar malce osladno. In roko na srce Stauffenberg ni bil zaman oficir v vojski. Za to da je prilezel do tega položaja, se je že mogel vsaj delno strinjati z nacizmom. Mah, hollywood pač... No, če odmislim Toma, je film dober. Začetek je sicer malce dolgočasen, ampak napetost se lepo stopnjuje in kasneje odvije. Po moje bi bil film, če bi bil posnet v nemškem jeziku in če bi namesto Toma Stauffenberga zaigral kak drug igralec, ki bi znal ime Stauffenberg izgovoriti tako kot ga izgovarjajo Nemci, veliko boljši.
6,5/10

Tega še morm pogledat: Before The Fall (Napola)

[Kami]

P.S. I LOVE YOU




Vsebina:
Izguba ljubljene osebe pomeni hud čustven pretres, kar ob nepričakovani smrti moža Gerryja spozna tudi mlada Holly. Strto in uničeno jo preseneti darilo za rojstni dan, ki ji ga je pred smrtjo pripravil Gerry, sledi pa še več pisem, ki Holly vodijo skozi proces prebolevanja izgube ljubljene osebe. Čeprav se njeni bližnji bojijo, da jo pisma še vedno vežejo na preteklost, Holly počasi spoznava, da lahko konec ljubezni pomeni tudi začetek nove življenjske zgodbe.

Holly Kennedy (dvakratna oskarjevka Hilary Swank) je lepa in pametna ženska, poročena z ljubeznijo svojega življenja – strastnim, zabavnim in vihravim Ircem Gerryem (Gerard Butler). Ko Gerry nekega dne zaradi bolezni nenadoma umre, postane Holly brezvoljna. Edini, ki bi ji lahko pomagal, je namreč človek, ki ga več ni. Nihče ne pozna Holly bolje, kot jo je poznal Gerry. Še dobro, da je pred smrtjo naredil načrte …

Pred smrtjo je Gerry Holly napisal vrsto pisem, ki ji bodo pomagala prebroditi žalost in na novo odkriti samo sebe. Prvo sporočilo, ki ji naroča, naj ponovno polno zaživi, prispe, ko Holly praznuje trideseti rojstni dan: v obliki torte in – na njeno veliko presenečenje – kasete. V naslednjih tednih prispe še več presenetljivih pisem. Vsako Holly pošilja novi dogodivščini naproti in vsa se končajo na enak način: "P.S. Ljubim te."

Mnenje:
Mogoče sem bila ravno tako razpoločena, ampak jaz sem res "tulila" skoraj čez cel film. Tako sem se vživela, da je bilo noro (z lahkoto sem se vživela v izgubo ljubljene osebe). Ona mi je itak full dobra igralka, on je konec koncev Gerard Butler. Kemija med njima mi je bila fantastična, prav tako nerodnost in kemija med Holly in Williamom (Jeffrey Dean Morgan).
Lisa Kudrow je pač bila malo "lažja" oblika Phoebe, ostali pa so svoje vloge odigrali zelo solidno.
Zgodba je tekla lepo in tudi spomini in sanjarjenje se mi je lepo prepletalo skozi film. Knjige nisem prebrala ampak sem slišala, da je film zelo spremenjen.

Moja ocena je 8+/10

[monni]

The exploding girl





Spremljamo mlado Ivy , ki se čez poletne počitnice z univerze vrne domov v Brooklyn. Tam jo poleg mame pričaka tudi prijatelj iz otroštva Al , ki se po sili razmer naseli na njenem kavču. Medtem ko ljubezenska zveza z Gregom, ki jo Ivy vzdržuje po telefonu, počasi, iz klica v klic bolj razpada, je njen odnos z Alom vedno bolj dvoumen in poln napetosti in pričakovanj. Prav vprašljiva narava tega odnosa (ljubezenski, prijateljski?), ki narašča iz kadra v kader, prinaša glavni suspenz tega filma. Sicer pa največji vtis naredi močna igralska predstava Zoe Kazan, ki mora svojo junakinjo pripeljati ne le skozi ljubezenske pretrese, temveč tudi skozi epileptične napade in tudi siceršnje nestabilno psihično stanje.

Film je bolj atmosferičen kot pripoveden, prevaja predvsem občutek emocionalih stisk ob prvih korakih v odraslost.

Film mi je bil zelo všeč.Vse igra,igralska zasedba (Zoe je bila super),fotografija,...Vse se sicer dogaja precej počasi,ni nobenih večjih,vznemerljivih dogodkov,vmes so tišine,ampak to da temu filmu neko posebnost,pač prikazuje neko bolj ali manj normalno življenje.In tako pridejo vsakdanja opravila,sprehodi ,pogovori,... bolj do izraza.

Film je bil lansko leto na LIFFu.

[Kalypso]

Aimée & Jaguar (1999)

Drama je postavljena v čas druge svetovne vojne v Berlin. Glavni junakinji sta dve različni ženski, ki se zaljubita. Felice je inteligentna Judinja, ki živi pod lažno identiteto ter sodeluje z odporniškim gibanjem. Lilly je prototip nemške ženske: plavolasa, modrooka poročena mati štirih otrok. Medtem ko je njen mož na fronti, ljubezni in pozornosti željna, išče uteho pri drugih. Ko sreča Felice, se med njima razvije nekaj globljega. Medtem ko ženski uživata v ljubezni, pa Felice prične iskati gestapo...
Film je solidna drama. Malce me je presenetila vsebina. Ni namreč veliko filmov postavljenih v vojni čas, ki bi obravnavali ljubezen med dvema ženskama. Glavni igralki sta bili prepričljivi. Lillyin lik mi je sicer šel rahlo na živce, je namreč zoprna naivna ljubosumna babnica (če izpostavim njene najbolj zoprne lastnosti). Ni pa tako zoprna, da bi zaradi tega pokvarila film.
Razvoj dogodkov v filmu mi je bil zelo všeč. Všeč mi je tudi, da ni poukran. Lahko bi namreč bil zelo pocukran in neokusen, tako pa mislim, da ujame pravno pravo ravnotežje. Prav tako mislim, da je ustvarjalcem uspelo solidno ujeti duh časa - sploh trenutek ko Berlin doseže novica o atentatu na Hitlerja se mi zdi super. Mešanica panike, strahu, olajšanja, veselja in žalosti.
All in all, meni osebno je bil ta film ena simpatična in malce drugačna drama o ljubezni, vojni in izgubi.
8/10

[Braunkopf]

The Boy in the Striped Pajamas (2008)

Set during World War II, a story seen through the innocent eyes of Bruno, the eight-year-old son of the commandant at a concentration camp, whose forbidden friendship with a Jewish boy on the other side of the camp fence has startling and unexpected consequences.

Film ste tukaj že večkrat pohvalile, zato sem vedla, da je vreden ogleda. O zgodbi je bilo že dosti napisanega in se bom omejila zgolj na oceno.

Zgodba me je pritegnila in na koncu tudi ganila. Všeč mi je kanček ironije.

Izbor nekaterih igralcev in njihova igra mi je šel mestoma na živce, saj so bili glavni akterji (oče, Bruno in sestrica) kar vse preveč British . Niti trudili se niso, da bi imena likov izgovarjali kolikor toliko pravilno. Tu film izgublja na avtentičnosti.
Motili so me tudi Brunovi preveč direktni mono- in dialogi, tu pogrešam malce več občutka in subtilnosti.


Schmuel in mama si zaslužita vse pohvale.


Zgodba si zasluži 9ko, izvedba pa višje od 6-7 nikakor ne.

[Kalypso]

The Departed (2006)

Glede na to, da je film režiral Martin Scorsese in da se v njem pojavijo zveneča igralska imena kot so npr. Leonardo Di Caprio, Jack Nicholson, Matt Damon) sem od filma pričakovala kar veliko. Scorsesejevi mafijski filmi so mi bili do sedaj namreč še vsi všeč. Tudi The Departed zaide v mafijske vode. Zgodba govori o dveh policistih v podobi Matta Damona in Leonarda DiCapria. Prvi že od otroštva prijateljuje s mafijcem v podobi Jacka Nicholsona. Kot policista ga sprejmejo v oddelek, ki se bori proti organiziranemu kriminalu in eden izmed mož, ki jih preganjajo je tudi Jack. Leonardo postane policist pod krinko, ki se priključi Jackovi skupini in zanj opravlja umazane posle. In tako pride do situacije, ko Matt obvešča Jacka o korakih policije, Leonardo pa policijo obvešča o Jackovih korakih. Seveda obe strani kmalu ugotovita, da imata v svojih vrstah izdajalca...

Zgodba je res napeta in zanimiva. Mene je kar prikovala pred tv ekran. Žal pa vse skupaj pokvari konec. Ko si ravno v pričakovanju kako se bo razpletlo, ko ravno postane najbolj zanimivo, se za moje pojme odvije najbolj brezvezen razplet kar jih je lahko. Več ne bom izdala, povem lahko le, da sem nad koncem razočarana. Res je, da šokira in da ga ne pričakuješ, ampak to ne spremeni dejstva, da je brezvezen.
Glavni igralci me niso razočarali. Vsi trije: Jack, Matt in Leonardo so v svojih vlogah prepričljivi. Prav tako tudi preostala igralska zasedba.

Če zaključim: ne glede na konec je The Departed dober film, vendar je za moje pojme slabši od Scorsesejevih predhodnih filmov s podobno tematiko.
7/10

[Kalypso]

10.000 BC (2008)

Film je postavljen v prazgodovino in govori zgodbo o mladem lovcu. Ta se, potem ko skupino ljudi iz njegovega plemena ugrabijo in odpeljejo lovci na sužnje, odpravi na dolgo pot, da bi rešil svojo družico, ki je med ugrabljenimi...
Moje mnenje je, da bi bil ta film povsem soliden, če bi bil postavljen v neko domišljijsko okolje in če bi namesto mamutov lovili neka domišljijska mamutom podobna bitja ter bi se lovec odpravil v neko domišljijsko deželo, ki s svojimi piramidami in zgradbami ne bi bila tako zelo podobna staremu Egiptu. Žal temu ni tako. Film, poskuša biti zgodovinski spektakel, vendar mu to ne uspeva najbolje, saj je poln bedarij. Med njimi je definitivno najbolj butasta tista, ki prikazuje kako mamuti pomagajo graditi piramide. Človek ne ve ali naj se smeji ali joka.
Glede igre ne bom izgubljala besed, ker je povprečna. Kljub temu pa moram priznati, da mi je bil Steven Strait precej simpatičen v tem filmu. Predvsem zaradi svojega pomanjkljivega kostuma v katerem je razkazoval svoje mišice.
4,5/10