3343 replies to this topic

[Neytiri]

Včeraj sva pogledala The Arrival 2016. Kaj tako dolgočasnega pa že dolgo nisem videla.. Odsvetujem.

[Matilda]

Inside I'm dancing (2004)

 

Izredno ganljiva, a hkrati kruto realna zgodba o prijateljstvu med dvema mladima invalidoma, ki se odločita iti ven iz zavoda in zaživeti na svoje.

Ena zgodnejših in boljših vlog Jamesa McAvoya.

[Jinadaze]

Včeraj sva pogledala The Arrival 2016. Kaj tako dolgočasnega pa že dolgo nisem videla.. Odsvetujem.

 

Potem od letošnjih nominirancev raje ne glej Fences in Manchester by the Sea. Mene so vsi trije močno razočarali. Sploh ne zaradi igre (Denzel Washington in Viola Davis sta fenomenalna), ampak razvlečenosti in počasnega dogajanja. 

Pogrešam filme pod dvema urama, takih skoraj ni več.

[Neytiri]

Ok, hvala. Ker sem res mislila nominirance gledati .

[Frčica]

Meni je bil Manchester by the sea že po trailerju dolgočasen in predvidljiv. 1000x prežvečena zgodba.

[Jinadaze]

Res se ti zdi? Jaz se ne spomnim niti enega podobnega. Kar se ni plus.

[Anouk]

Meni je bil Manchester by the sea že po trailerju dolgočasen in predvidljiv. 1000x prežvečena zgodba.

 

Mene trailer tudi ni preprical. 

[Frčica]

Jina, ne dobesedno ista zgodba, ampak isto kopito. Odnos otroka/mladostnika z nekom, ki mu je sprva bolj ali manj tujec. Po trailerju sodeč so dialogi precej slabo, komični vložki pa....nekomični Ampak meni tudi Captain Fantasticus ni bil všeč, večina pa omedleva ob njem.

Fences bi bil lahko boljši. Čeprav ti trailerju v zadnjem času izdajo čisto preveč. Skoraj ni treba gledati filma.

[Frida]

Meni je bil Prihod beden. Sem pričakovala več od tega filma, glede na to, da sta mi bila ostala dva filma tega režiserja ful dobra.

 

Včeraj sem gledala Gold in mi je bil dober. Matthew McConaughey mi gre sicer rahlo na živce že v štartu, igral je dobro, drugi igralec Edgar Ramirez mi je pa ful luškan. Ne bom glih pisala vsebine, je pa film čist solidno napet. Matthew McConaughey v 99% kadrov kadi in pije viski, non stop. To mi je blo mimo.

[Neytiri]

Jaz sem pa danes dokončala Jason Bourneja in mi je bil všeč, čeprav je več podobnih, ampak so vsi dobro gledljivi .

[Jinadaze]

Jina, ne dobesedno ista zgodba, ampak isto kopito. Odnos otroka/mladostnika z nekom, ki mu je sprva bolj ali manj tujec. Po trailerju sodeč so dialogi precej slabo, komični vložki pa....nekomični Ampak meni tudi Captain Fantasticus ni bil všeč, večina pa omedleva ob njem.

Fences bi bil lahko boljši. Čeprav ti trailerju v zadnjem času izdajo čisto preveč. Skoraj ni treba gledati filma.

 

Aja, to si mislila. V ozadju je zelo tragična zgodba, iz katere bi lahko potegnili veliko več kot to melanholijo.

Trailerja nisem pogledala (ravno iz tega razloga jih nerada gledam), ampak lahko zagotovim, da v filmu ni kančka humorja. Pa imam rada počasne drame, ampak to je pa višek.

 

Od letošnjih nominirancev so mi ostali še Moonlight, Lion in Hell or High Water. Zaenkrat nama je bil La La Land z naskokom najboljši.

[Kami]

Vceraj sem gledala La la land. Veliko vode je že preteklo od filma, ki se me je vsaj približno tako dotaknil. Glasba je fantastična. Ostalih za oskarje nisem videla, pa si suvereno upam trdit, da jih bo ta pobral ene par, z best movie vred

 

glede La La Land je bilo meni zanimivo, kako drugače sva isto zgodbo videli s kolegico. Jaz že XY let v vezi, ona je imela občasne veze, ampak nikoli dejansko s kom živela oz. bila dlje časa z kakšni normalni vezi.

 

Ona je videla, da sta se imela tako rada, da sta želje drugega postavila pred njuno skupno vezo oz. sebe in je komentirala, da je to prava ljubezen. Na koncu sta oba dobila, kar sta si želela, le skupaj nista bila.

Jaz sem isto zgodbo videla, da če bi se malenkost prilagodila in ne bi sebe oz svojih želja postavila v prvi plan, bi kljub temu oba dobila, kar sta si želela; mogoče ne v tako obsežni obliki - ona ne bi bila tako velika zvezda, on ne bi imel svojega puba), ampak bi kljub temu oba delala, v čemer sta najbolj uživala, a bila bi skupaj.

 

In nisva mogli ugotovit katera ima "bolj prav"

Ravno to je bila meni dodatna vrednost tega filma, da je bil konec res dober/domiseln.

[Jinadaze]

Se popolnoma strinjam s tvojim vidikom, Kami. Res nisem videla neke brezpogojne ljubezni med njima zaradi tega. Vse se da, če se hoče.

[Anouk]

Zanimivo glede perspektiv, jaz ga imam namen danes pogledat. Mi je pa blizu pogled Kamine kolegice, ki se pojavlja tudi kot zanimiv koncept v nekaterih drugih filmih (The way we were, anyone? - vcasih se pac zgodi, da imata partnerja precej razlicne (in nekompatibilne) prioritete (ali stalisca), ki jih moras, ce si iskren do sebe, postavit na prvo mesto. Ce v enacbi kotirajo visje od partnerja, pa se vseeno odlocis za partnerski kompromis, se v nasprotnem primeru rado zgodi, da zacnes partnerja zaradi prilagajanja, odrekanja (predvsem temu, da zato ne razvijes svojih potencialov, kot bi jih sicer zelel/imel moznost razvit), kaj hitro prezirat. "Vse se da, ce se hoce", se sicer fajn slisi, ampak vcasih je to pac zgolj lustna floskula/wishful thinking, realnost pa precej bolj kompleksna, ceprav koncni odgovor ponavadi pade v eno izmed dveh omenjenih kategorij. 

[Jinadaze]

Ciljala sem na to, da ljudje niso pripravljeni potrpeti za "višji", dolgoročen cilj, ker je pretežko in zahteva trud in delo. Ljudje bi imeli vse, naredili pa za to ne bi nič oz. skoraj nič. V tem še zdaleč ni nič luštnega in fajn, še manj pravljičnega in romantičnega, se pa splača pregurati tisto obdobje, ker je potem toliko lepše. Ker to prilagajanje ne traja večno, v bistvu na časovnici celotnega življenja zaseda en drobec časa, odločitev pa za sabo potegne vse skupaj. Če ni želje in volje se pa pač ne da. Res je, da lahko zaradi tega začneš podzavestno prezirati partnerja, po drugi strani pa se lahko celo življenje tepeš po glavi, če se tej osebi odrečeš (Nocturnal Animals si gledala? V bistvu sta v tem pogledu dosti podobna). 

Me zanima, kakšno mnenje boš imela po ogledu.

[Anouk]

Razumem, kaj mislis, ja, sem mislila, da gre za bolj pragmaticni vidik zveze (prvi se malo prilagodi, drugi se malo prilagodi, potem pa srecno zivita do konca svojih dni ). Ampak v primeru filma (kolikor sem do zdaj razbrala, da ne bom prehitro pametna) sta pac ocitno potrpela za drug "visji", dolgorocen cilj - lastni karieri, ki se verjetno tudi nista zgodili sami od sebe. Pac investiras v tisto, kar te najbolj zene, privlaci, udejstvuje, in dolocene stvari so make it or break it, ni spektra za kompromise (bodisi fizicno/materialno gledano, ali pa "zgolj" v nasih glavah). Ce karikiram: ce si en od partnerjev zeli 1 otroka, drugi pa 3, bosta verjetno lazje prisla do neke (srednje?) odlocitve kot v primeru, da si en od partnerjev otrok(a) zeli, drugi pa ne (kar je verjetno dosti bolj absolutno in, si mislim, veckrat predstavlja deal braker kot prejsnji primer). "Tepez po glavi" te lahko doloti v kateremkoli primeru, ampak ponavadi je malo omiljen s tem, da vemo, da smo dosegljive informacije obdelali, kolikor je bilo mogoce, in prisli do zakljucka X, in ce zakljucka X in Y nista kompatibilna (spet, ali je to v nasih glavah ali v materialni realnosti, tukaj ne igra velike vloge), potem pac enega moras zrtvovati. Kot zunanji opazovalec (morda z vec ali vsaj z drugacnim obsegom dosegljivih informacij) je sicer lahko sodit in si predstavljat, kako bi ravnal ti sam (ali kako bi drugi "morali" ravnati v doloceni situaciji), ampak odlocitev, ki jo sprejmes, je zate v tistem trenutku (po lastnih kriterijih) najboljsa mozna, ergo prava. Ce je soglasna, pa se toliko bolj, ker "so-krojis" lastno usodo in tvoja realnost ni zgolj posledica odlocitve druge osebe, da ima - zal - druge prioritete. 

 

V zivljenju itak redko operiramo s popolnimi informacijami (v realnem casu ali v retrospektivi ali v projeciranju morebitnih bodocih/alternativnih scenarijev), in nostalgijo, sanjarjenje, tepez po glavi je pac treba vzet v zakup pri optimizaciji rezultata. 

 

Nocturnal Animals pa nisem pogledala, sem prebrala par deljenih mnenj in trenutno ni na vrhu seznama za ogled ; ). 

[Jinadaze]

Poglej ga, ti ne bo zal. Kar se tice razmerij, ima se veliko mocnejsi nauk.

[Jinadaze]

Lion, srce parajoča drama, posneta po resničnih dogodkih. Govori o izgubljenem indijskem dečku, ki so ga posvojili iz sirotišnice in se po 25 letih odloči poiskati svojo pravo družino. 

Dev Patel mi je v vseh filmih super, Nicole Kidman sem močno pogrešala v kakšnem odmevnem filmu in ji je ta vloga pisana na kožo.

 

Izjemno, jaz sem jokala kot dež. Eden mojih favoritov za najboljši film.

[Frčica]

Včeraj sem si, kljub temu da me trailer ni prepričal, pogledala Manchester by the Sea. NI slab, trailer mu dela krivico in všeč mi je, da ni klasičen happy end. Vzdušje je moreče in v flashbackih težko verjameš, da gre za isto osebo.

 

Ne razumem pa čisto dobro te gonje proti Casey Afflecku. On je bil nagrajen za svoje delo, ne za svoj značaj, obnašanje ali morebitna kazniva dejanja, ki jih seveda ne odobravam.