Veš, da jaz sanjam škornje čez kolena že par let.


Posted 25 July 2009 - 08:48 PM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
Posted 25 July 2009 - 08:53 PM
Posted 01 August 2009 - 06:15 PM
Posted 10 August 2009 - 10:20 AM
Posted 14 August 2009 - 10:36 AM
Posted 18 August 2009 - 07:48 AM
Posted 22 August 2009 - 11:19 AM
Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
Posted 23 August 2009 - 11:37 AM
Posted 05 September 2009 - 11:32 AM
Posted 06 September 2009 - 12:34 PM
A tree too big to embrace ... is born from a slender shoot. A nine-story tower ... rises from a pile of earth. A thousand-mile journey ... begins with a single step.
(taoistična modrost)
Posted 06 September 2009 - 12:37 PM
Posted 18 September 2009 - 12:09 PM
Posted 19 September 2009 - 09:51 PM
Posted 19 September 2009 - 11:18 PM
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
Posted 20 September 2009 - 03:34 AM
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
Posted 22 September 2009 - 12:28 PM
Posted 22 September 2009 - 06:46 PM
Dear Leonard. To look life in the face, always, to look life in the face and to know it for what it is. At last to know it, to love it for what it is, and then, to put it away. Leonard, always the years between us, always the years. Always the love. Always the hours.
Posted 18 October 2009 - 05:51 PM
0 members, 0 guests, 0 anonymous users