
Meni je bil pa to topšit film, mi spada med top 10, zagotovo. Liki se mi niso zdeli površinski, obratno. V bistvu se mi je zdel res dober prevod pravljic, mitov, bajk, arhetipskih podob v fotografijo in gibanje. (tu zraven pašeta dve knjigi, in sicer Ženske, ki tečejo z volkovi in Campbellov Junak tisočerih obrazov, mogoče ti bo to v drugačni luči prikazalo film.. Obe knjigi razlagata pomen in mesto pravljic in junakov v povezavi z nami in našimi življenji.)
Res pa je, da je vsega v filmu v obilju, posamezni liki in zgodbe bi se lahko razvijali v svojem filmu.
Verjetno odvisno v kakšnem stanju ga gledaš, s kakšnimi pričakovanji in kaj ti običajno 'sede'. Meni filmi kot je ta pašejo, ni komercialen, igralski zasedbi navkljub.
Ko sem že ravno v tej temi...
Včerj sem gledala Alice in Wonderland, ki pri meni pade v podobno kategorijo kot zgornji film. Domišlijsko, vizualno bogato potovanje, gledala sem jo že pred par leti in sem jo takrat dojemala čisto drugače, kot jo sedaj. Mislim, da si ne domišljam, če rečem, da je to podobna pripoved kot The Tale of Tales, ki med vrsticami orisuje našo podzavest in ne toliko 'domišljijo', kot sem jaz vedno razumela Wonderland... Čudovit film, skratka, z dobro igro, dialogi in vizualno hud. Burton, pač.
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.