Pred kratkim sem pokleknil in svojo drago zasnubil. A ko sem se spet dvignil na normalno nadmorsko višino, sem ugotovil, da sem naju poslal na potencialno finančno minsko polje.
Romantika
Svojo obletnico po kičastem nareku usode praznujeva na prvi pomladni dan. To že samo po sebi deluje precej romantično, a pet let njene ljubezni, predanosti in krasne materinskosti sem hotel obeležiti z nečim bolj posebnim kot le z večerjo in darilom.
Zato sem se odločil, da jo bom končno zaprosil za roko. Načrt, kako jo presenetiti, uprizoriti nekaj spektakularnega in nepozabnega, sem skoraj z radostjo goluma, ki se polasti prstana vseh prstanov, koval kar nekaj časa. Mogoče tudi zato, ker je načrtovanje zaroke najbrž zadnji načrt, ki ga lahko v partnerskem odnosu še kuješ sam. Vse ostalo je podvrženo skupemu razmisleku, iskanju konsenza, približevanju odločitvam z obeh zornih kotov. Razen v primeru, ko tipi zadanemo na mini partnerski loteriji in je breme odločitve prepuščeno izključno ženski presoji, kot v primeru nakupa paličnega mešalnika.
A tudi moška avtonomnost pri scenariju zaroke je utvara. Ko začneš razmišljati o zaroki, namreč takoj naletiš na vse moške predstave o tem, kakšne predstave naj bi o tem imele ženske.
Dekadenca
Tiffanyjev prstan? Dimni srček, izrisan z akrobatskim letalom? 150 bilbordov z njeno sliko in velikim vprašanjem? Poklekniti pred polno fensi restavracijo, v katero pred tem inštaliraš 50 lepih statistov, ki nato z bleščečimi nasmehi zaploskajo kot v holivudskem filmu? Flashmob presenečenje na Prešercu, ko se vrača iz gledališča?
Ker imam razmišljanj o spektaklih — pa tudi sprejemanja pomembnih odločitev — poln kufer že v službi, sem se odločil za klasičen gentlemanski pristop, ki mi je po življenjskih nazorih in taktikah najbolj blizu.
Zavil sem v Zlatarno Celje in kupil presenetljivo lep prstan. Peljal sem jo na večerjo kot se šika v restavracijo. Ko je zehava varuška odpeketala, sem nervozno prižgal radio, upajoč, da mi bo eter naklonjen z dobrim komadom. (Hvala, ker si, RadioSi.) Počakal sem, da se nič hudega sluteča prikaže v dnevni sobi. Pokleknil sem in jo zaprosil v svojem jeziku — v prekmurščini. Odgovorila mi je v svojem — v štajerščini. Začuden “Ka ti pa je?!” in v nejeveri stopnjevan “Ka pa delaš?!” je na mojo neznansko srečo nasledil štajersko romantičen “Seveda, ti butl!”
Naturalizem
Če prekmurski lokalni šank modreci slišijo hupajočo poročno motorkado, dvignejo špricerje in pristavijo: “No, pa se je še en obesil.” Sam do inštitucije zakona in ljubezni gojim precej manj destruktivna čustva. Sem pa hitro ugotovil, da imajo kerlci v mislih finančni samomor.
K dokončnemu razvozlanju te skrivnosti mi je pomagal zdaj drug špricer bandit, ki sem mu jih v oštariji svojih staršev pred kratkim točil že med osrednjo mašo. “Babi daš petdeset evrov, pa jih sto zapravi,” je pomodroval nekje med tretjim in četrtim.
Takemu benignemu šovinizmu nima smisla nasprotovati, saj bi fotru ogrozil dopoldanski biznis, zato sem se sicer poštenemu garaču iz srca nasmejal. Poleg tega pa kaj takega o Grčiji za šankom zagotovo reče tudi Angela Merkel, le da v milijardni različici zneskov. Pa poglejmo, ali ta aksiom velja tudi za poroke. Moja velika grška poroka, torej?
Realizem
In res. Žensko zaprosiš za roko, zapravila pa bo za dve poroki. A le za to, ker tipi poroko vidimo kot malo večji piknik za svoje stare frende, kjer špila dober bend in se spije veliko špricerjev. (In ko še enkrat pomeriš svojo maturantsko obleko — sploh zdaj, ko je dvoredno zapenjanje spet v modi.)
Toda podobno kot o paličnih mešalnikih moški nimamo nobenega pojma tudi o porokah. Zato sem po par dneh blesavega postavljanja vsake Ivine ideje pod vprašaj moral nujno razelektriti ozračje in poklicati prijateljico iz gimnazije, ki se ukvarja z organizacijo porok. Ko sem ji povedal, zakaj jo kličem, je njen prvi odgovor bil: “Čestitam, Aljoša. Zdaj pa začni šparat!”
Nadrealizem
Uredil sem sestanek z gospodaricama prstanov, kjer smo čez palec finančno ovrednotili uveljavljeni scenarij dandanašnjih porok.
Poročna obleka: K-čing!
Lokacija: K-čing!
Poročni fotograf: K-blickrig-čing!
Poročni fotograf, ki zna fotkat: K-razprodansemdveletivnaprej-čing!
Vabila: K-čing!
Poročni make-up za njo: K-čing!
Poročni cvetlični aranžma: K-čing!
Šampanjec, sveže sadje in lahko pecivo pred obredom: K-čing!
Postrežnina omenjenega: K-čing!
Sladoled iz retro vozička pred cerkvijo: K-čing!
Prostovoljni prispevek cerkvi za obred: K-čing! Matičar: Martin Luther K-čing!
Poročna prstana: K-kajsitijanor-čing!
Catering za 150 svatov po obredu: v vrednosti vaze iz dinastije K-čing!
Šotor za 150 svatov v primeru dežja: K-čing.
Dejansko lep šotor za 150 svatov v primeru dežja: K-nemejebat-čing!
Na drevesu viseča postelja za čilanje: K-čing!
Gumijasti napetniki, da se ženske na K-čing lokaciji ne pogrezajo v travo: K-čing!
Poročni bend: K-ajajajkokodžambo-čing!
Poročni bend s posluhom za glasbo: K-shakeyourmoneymaker-čing!
Tovornjak z agregatom za elektriko: K-čing!
Cisterna vina: K-čin-čing!
Apartma za mladoporočenca v bližini K-čing lokacije: K-sajnisemgadafi-čing!
Sobe za ožjo družino in izbrane svate: K-čing!
Svečan zajtrk za ožjo družino in izbrane svate: K-čing! Itd, itd, itd.
Jebelacesta, nisem škrtica, saj vem, da se samo enkrat živi in je zato lepo imeti tudi nepozabno poroko. A včasih je namen porok bil dobiti nekaj malo denarja, par piskrov in kos porcelana, zdaj se moraš pa zanjo prezadolžiti. Preden podpišeš pri matičarju, moraš podpisati še pri bankirju. Če se torej radi parite, veste, kaj storiti. Začnite šparat.