2878 replies to this topic

[Frčica]

Sej to ni bila kritika. Ponekod mi je to lepi videti.

[_M_]

Se razumeva

[Podgana]

Pa vedno gremo mimo za na morje pa se ne ustavimo. Naslednjic se bomo.

[Errol]

Gostilna na Ravni, ob stari cesti na morje  

Aaaaaaaaaa, a ta gostilna še dela. Zadnjič, na morje grede, sem pri Razdrtem pomislil, da sem pred davnimi leti šel poskusit, ker sem bral o njej v Mladini "za prste obliznit". Spomnim se socialističnega interierja (me sploh ne moti), pa da so mi dali dva litra svojega kisa za solato. Zdaj, ko sem to prebral, moram nujno jet ke.

[Errol]

Opčine, picerija Da Pippo: formula je margarita s pršutom. Od konca, pica ni bila preveč dobra. Premalo ali preslabo pečena, paradižnikova mezga je bila švoh, mocarela pa navadna (moja krivda, da sem bil raztresen in sem pozabil reči, naj dajo bufalo). Tudi za navadno pico za nepoznavalca bi morala biti bolje narejena. Zraven sem spil malo pivo (Menabrea rossa). Znesek 13 eurov. Nekaj časa me ne bodo videli, ker so se poslabšali. Mama je na kasi, foter v kuhinji. Če se mene praša, morata k zakonskemu terapevtu. Pa sem nekoč prav tu pohvalil izdelek.

[Errol]

Pizzerija Garaža na Dolenjski cesti danes: kljub novim frisom (pizzaiolo in dve dekleti v funkciji natakaric) je bila pica odlična. Priporočam obisk.

[Errol]

Benetke včeraj: najprej pajzl na Campo Santa Maria Mater Domini. Nahaja se na vstopu na sicer ne prav velik trg. Strežejo tudi zunaj. Ponujajo sendviče, recimo z mortadelo in pršutom, rogljičke, kavo, čaj, pa še kaj bi se našlo. Zraven tudi asortiman opojne substance. Ne boste verjeli, kako dopoldne paše grappa invechiatta. Za benetke in sezono solidne cene. Malone za vogalom je pizzeria-ristorante Muro Venezia San Stae (gl. gugl meps). Odprto od 12 do 15 in od 18 do 22:30. Normalna hrana (Nemec pri sosednji mizi je hamsal dvojni burger, ampak se je videlo, da je odlična roba) in pice, mirno zapišem, da je vsa hrana dobra. Midva sva naročila cappricioso, jaz pa margarito s pršuto, ki je tam označena kot pica San Daniele (pršut na pici je iz te pršutarne). Sošolec je liznil pivo jaz pa kvartin belega hišnega vina. Ne vem točno, kaj je pisalo pod črtom ampak moja pica in vino sta znesla ene 18 Eurov, od tega vino zagotovo 9, ker se spomnim s cenika. To se mi zdi v rangu domačih krajev. Vsekakor priporočam, ker na izletu ti hrana ne sme obležati v želodcu. Na substanco sva šla za vogal v prej omenjeni pajzl, za kako kavo, pivo in dober aperol-spritz sva plačala 17 Eurov. A ja, pajzl se imenuje Easy bar. Šele zdaj videl na računu.

[Errol]

Gostilna Dubočica na Zaloški, takoj čez progo, včeraj. Dva sva naročila porcijo ćevapov s kajmakom, pečeno papriko, lepinjo in en prebranac, pa vsak eno baklavo. Vse to sva odplavila s petimi velikimi Laškimi pivi. Pod črto je pisalo 60 Eurov. Zdaj pa po vrsti, kot so hiše v Trsti. Čevapčiči so bili korektni in lepo pečeni na pravem žaru. Ziher boljši od tistih v Valterju. Priloga je bila v obliki čebule, ajvarja in kajmaka. Ajde čebula kot čebula. Ajvar je bila mleta snov iz trgovinskega teglca, pečena paprika tudi iz teglca, kajmak pa kroglica enaka sladoledni. Tudi prebranac je bil iz konzerve. Ne morem pokapirat zakaj etnični lokali ne morejo poiskati dobavitelja eht robe z Balkana?! Okus sploh ni bil slab, le da je trgovinska roba sprejemljiva v okrepčevalnici, ki si ne lasti karakterja etnične restavracije. Baklava je bila meni dosihmal neznana varianta, precej velik kos, zraven pa krhelj limone, katerega prisotnosti si še danes ne znam razložiti (nisem ga uporabil). Ajde, za nepoznavalca sprejemljiva. Če smem na podlagi videnega in pojedenega veljavno skelpati, zapisujem, da so iz Mercatorjeve (ali pa Šparove, vseeno) robe naredili sprejemljive jedi, ki ne bi smele presegati 15, kvečjemu 20 Eurov per kapita. Dejansko jih je zneslo 30. Pivo je bilo na delovni temperaturi, to pa. Prijatno!

 

P. S. Če prav razmislim, abient je čisto okej, imajo velik vrt z nadstreški in naravno kostanjevo senco. Par avtomobilčkov lahko parkira. Po tej plati prijeten plac. Drugje bi avto morali pustiti na parkingu in ga plačati, tko da 30 ojrov per kapita mogoče ni tako hudo.

[Frčica]

Sem bila ene 20 let nazaj tam. Vidim, da ni sprememb

[Errol]

Včeraj v Brtonigli kosilce: biftek z restanim krompirjem, odplavljen s kvartinom malvazije Ivančić, za poobedek pa mille fogli all’frutta di bosco. Biftek je bil naravnost luksuzen. V mojem pajzlu, se ve In famiglia. Šantić se lahko skrije, majkemi.

[-supergirl-]

Errol, in cenovno?

[Errol]

Pri Šantiću že nekaj časa kvaliteta ne dosega cene. Je veliko dražja od In famiglia, ki ima zelo solidne cene, razmerje price performance je zelo uravnoteženo. Šantić kupuje meso v Novigradu nasproti tržnice in pri Cristianu v Brtonigli, In famiglia pa ima kontrolirano poreklo domače vzreje. Tudi San Benedetto v Dajli je zasolil cene, pa San Servolo v Bujah.

[Coco*]

Danes smo po dveh letih šli v Kamin nad Izolo in moram priznati, da sem neopisljivo razočarana.

 

Pozdrav kuhinje je bil sirni namaz s trohico belih tartufov in kupljen kruh (včasih je bil domač), solidno. Juho smo preskočili, ker je bila na izbiro samo goveja ali paradižnikova (včasih so imeli odlično kremno juho s tartufi). Za hladno predjed smo vzeli nek račji pršut s hrustkom iz kvinoje v velikosti malo večjega kovanca (cena med 13 in 17€, ne spomnim se), težko povem kaj več, ker ga nisem jedla. Za toplo predjed smo naročili fuže s tartufi in škampi, za glavno pa sipino črno rižoto s parmezanom (36€). Najprej je natakar prinesel rižoto, naknadno pa še fuže in ne vem kaj od tega je bilo večje razočaranje. Industrijski fuži so bili razkuhani in so plavali v 2dl tekoče smetanovo-tartufne brozge omake, škampi pa no comment, tako razkuhani, da so razpadali in bili mehki kot redko zakuhan griz. Ena porcija je 22€.  Sem že mislila, da slabše ne more biti, pa sem si na krožnik naložila sipino rižoto in o moj bog, po moje bi nekdo, ki sipe v življenju videl ni in ne ve, kaj bi z njo, skuhal boljšo. Meni je delovalo, kot da so sipo in črnilo dodali ravno pred koncem (ne dovolj dolgega) kuhanja riža in to v zelo majhni količini, nobenega okusa se ni čutilo. Ko bi to vsaj poskusili zakamuflirati s parmezanom, pa niti njega ni bilo nikjer. Bili smo trije, vsak je pojedel ravno nekaj žlic, preostanek je ostal nedotaknjen, ker je bilo res zanič. Na natakarjevo vprašanje čemu, smo podali iskreno, a lepo zapakirano kritiko, ki jo je predal kuharjem, potem pa prišel nazaj in rekel, da nam rižota ni bila všeč zato, ker je bila eno uro na mizi, preden smo jo začeli jesti (1. rižota je bila na mizi mogoče 15 minut, 2. krivda za to, da je čakala na mizi, ni naša, ker se najprej prinese toplo prejed in šele nato glavno jed, 3. lahko bi bila na mizi pol minute, pa bi bila ravno tako zanič, ker je bila res, res neokusna, kot bi jo jedel v nekem kontinentalnem pajzlu).    Komunikacija je bila z naše strani res spoštljiva, ker nam je bilo kar malo nerodno, da smo sploh v taki situaciji, natakar pa je kot najstnik nespretno in rahlo arogantno valil krivdo na nas češ da nikoli nima nihče pripomb in da je v nas problem, da nam ni všeč. Na koncu pa sam prišel do zaključka češ škoda, zaradi takih stvari se potem stranka nikoli več ne vrne. You don't say. Po takšnem razočaranju smo sklenili, da sladico preskočimo. 

 

Očitno živijo samo še od stare slave in čudovite terase ter verjetno najlepšega razgleda pri nas, velika, velika škoda. Ko se samo spomnim tiste njihove juhe s tartufi in božanske hobotnice na pireju v omaki, mmm. V tem cenovnem rangu priporočam restavracijo v piranskem Art hotelu Tartini (gostinca iz Torkle v Kortah sta se preselila tja), moj izbor so vedno odlični domači fuži s tartufi, sipina rižota in božanska solata z burrato, a je tudi ostala hrana odlična. Mi je zdaj žal, da nismo šli tja. 

[_Mayckica_]

Midva sva šla prejšnji vikend na večerjo za obletnico v Putr v Trzinu, slišala sva par pohval (mislim da je tudi Jina pisala da je jedla tam) in sva želela poskusit.

No bila sva konkretno razočarana, tako da ne verjamem da bova šla še kdaj.

Že prvi vtis ko sva dobila jedilne liste je bil bolj slab, ker so bili dobesedno trije A4 listi natisnjeni brez kakršne koli estetike samo jedi in cene, ki so padli ven iz mape ko si jo odprl.
Za predjed sva vzela goveji biftek, ki je bil dober, tudi natakarica nama je prinesla dodaten kruh ko sva ga pojedla. Za glavno jed je mož imel tunin steak, ki je bil malenkost preveč pečen drugače je bil zadovoljen. Jaz sem imela pečeno hobotnico in škampe, ki so bili popolnoma razkuhani, tudi pire je bil daleč od kakega presežka.

Največje razočaranje je bila pa sladica. Na meniju so imeli souffle in dnevno hišno sladico, za souffle so povedali da ga je zmanjkalo in da imajo borovničevo tortico in domači sladoled. Sva rekla ok bova tortico s kepico sladoleda in dobiva samo eno.. Sva se samo spogledala, da bova najprej poskusila potem pa rečeva za še eno in še dobro ker je bilo kot neka poceni tortica ki jo vzameš v Sparu, čisto razočaranje. Pa dobro če imaš eno samo hišno sladico je lahko vsaj ta res dobra.

Za dodaten bonus so bili pa tam neki kolegi od šefice če sva prav slišala, ki so bili noro glasni in zoprni s komentarji v smislu: Ej brat, ne boš verjet brat kaj se mi je naredl
.. Veš kok sem dvignil v fitnesu brat.. Pač daleč od nekega sproščujočega romantičnega vzdušja. Ne glede na to kako sva se jih trudila "blokirat" res ni šlo.

Pa bila je sobota zvečer in mislim, da so imeli 8 polnih miz kar slabo. Tako da naslednjič greva sigurno rajši v Novo Rajnglo nama je bilo žal da sva se odločila za Putr

[Frčica]

Putr mi je na odprti kuhinji v Domzalah tako ogabne testenine naredil, da sem jih zavrnila.

[Errol]

Pajzl na vogalu moje službe v BTC (Leskoškova, gautre Europapir): zdaj imajo pice. Obetavne, če bi jih spekli do konca. Recimo, da fali še ena minuta. Toliko, da bi testo porjavelo. Imajo pa soliden prosecco.

[Frčica]

Zebra patisseties
Zelo zelo so se poslabsali.
Tart citron razmoceno krhko testo, v kremi se je cutil skrob, precej brez okusa. V okusu tart citron sva sva se izmojstrila na dopustu. Vem o cem govorim.
Karamelna, tako basic, biskvit, z nekimi koscki in krema. Zelo tezka.
Po eni od njih je bilo mozu slabo, tako da ni bila sveza.
Boljsi so bili ko se niso imeli monoporcijskih tortic.
Cena:6,90, brez postrezbe. Nesprejemljivo.
Ne primerjam s cenami v fran pekarnah, ampak slascicarnah. Tam je bila cena med 4 in 5.
Ce pa primerjam z LJ, pa so vcentru boljse, bolj dodelane, jih jaz ne bi znala naresti(te v Zebri bi znala oz. znam) in se usedes se kot clovecnjak.
Svojo oceno sem povedala v lokalu(lol, 3 so za sankom, strezejo pa ne) in jim napisala na fb. Zato, ker vem da znajo mnogo mnogo bolje.
2/5

[Jinadaze]

V Fetiche Patisserie sta že bila?

[Frčica]

Bila, ampak ze nekaj casa nazaj. Nazadnje so imeli skopo izbiro.

[Errol]

Gostilna Privošnik, Šempeter v Savinjski dolini: dobra hrana kot običajno, pa tudi iste zamere. Za domačo in furmansko gostilno, za kakršno se imajo, bi se spodobilo, da je zelenjava domača. Fižol je zagotovo iz konzerve, za zeleno solato pa ne vem. Očitno jo narežejo že pred časom kosila, zato pride na mizo rahlo uvenela. Zame je to faux pas. Gobova juha je super, piščanec odlično pripravljen, tudi ostalemu mesu ni kaj očitati. Od sosednje mize sem lahko slišal, da imajo tudi piščančjo in telečjo obaro. Prav je, da se zraven pije Laško pivo (zvrnil sem dve veliki temni), lahko pa se okrepčaš z domačim pivom, ki je prav posebnega okusa. Delajo pa samo svetlo pivo. Važno opozorilo: ne sprejemajo več kartic, temveč samo gotovino. Za dva je dobro imeti v žepu 50 eurov. Dobro je tudi vedeti, da so v času kosila skoraj polno zasedeni, torej je pametno prej poklicati in rezervirati mizo. To je verjetno razumen argument, da gremo "kosilat tej".