5050 replies to this topic

[Ancka Pomarancka]

tole dvoje sem dobila na mail. Koliko je res....bo po moje vsak sam presodil:



"Posredujem mail, sicer v italijanščini, ki opozarja , da je podjetje Barilla in seveda povezana podjetja (Motta, Gran Pavesi...) prešlo pod ameriško lastništvo (druga zakonodaja), kar pomeni da uporabljajo žita z visoko vsebnostjo mikrotoksinov (plesni!), ker so žita po najnižjih možnih cenah prišla iz skladišč kjer so ležala veliko časa, torej s plesnimi. Podjetja, ki proizvajajo neoporečna žita, propadajo, mi pa kupujemo in jemo poceni plesnive testenine in piškote. Torej ne kupujte več testenin Barilla niti proizvodov tovarn, ki so jih kupili Američani (Motta, Essere, Gran Pavesi, le Tre Marie, le Spighe, Mulino Bianco, Pavesini, Voiello, Panem)!!

Priporočam vam, da zato kupujete ekološke testenine (cena 1 EUR/5oo gr), ki teh problemov nimajo.

Lep dan in dober tek s kvalitetno hrano,"

Pa še članek v Mladini o gensko spremenjeni hrani: KLIK

[Coco*]

Anouk, javi se, javi se in nas razsvetli.

[tasika]

AP in MArmelada hvala. Sem jaz isto mislila, sampak nisem bila prepričana.

[Anouk]

tole dvoje sem dobila na mail. Koliko je res....bo po moje vsak sam presodil:



"Posredujem mail, sicer v italijanščini, ki opozarja , da je podjetje Barilla in seveda povezana podjetja (Motta, Gran Pavesi...) prešlo pod ameriško lastništvo (druga zakonodaja), kar pomeni da uporabljajo žita z visoko vsebnostjo mikrotoksinov (plesni!), ker so žita po najnižjih možnih cenah prišla iz skladišč kjer so ležala veliko časa, torej s plesnimi. Podjetja, ki proizvajajo neoporečna žita, propadajo, mi pa kupujemo in jemo poceni plesnive testenine in piškote. Torej ne kupujte več testenin Barilla niti proizvodov tovarn, ki so jih kupili Američani (Motta, Essere, Gran Pavesi, le Tre Marie, le Spighe, Mulino Bianco, Pavesini, Voiello, Panem)!!

Priporočam vam, da zato kupujete ekološke testenine (cena 1 EUR/5oo gr), ki teh problemov nimajo.

Lep dan in dober tek s kvalitetno hrano,"

Pa še članek v Mladini o gensko spremenjeni hrani: KLIK

MIKOtoksini (ne mikrotoksini; ang. mycotoxins) je skupno ime za toksicne presnovke raznih plesni (bodisi poljskih ali skladiscnih), ki ostanejo v zivilih tudi po termicni ipd. obdelavi. V neugodnih pogojih skladiščenja (povečana vlaga in temperatura) se lahko kontaminacija s plesnimi poveča, pri čemer običajno poljske plesni zamenjajo skladiščne.

O tem, ali bodo živali zbolele za mikotoksikozo, odloča veliko dejavnikov. Odvisno je od količine in od vrste mikotoksina, od živalske vrste, od zdravstvenega stanja živali ter od dejavnikov okolja. Škodljivi učinki na živalih se kažejo predvsem z nespecifičnimi znamenji, kot so slabša ješčnost, manjše zauživanje krme, zmanjšana proizvodnja, zaostajanje v rasti in slabša odpornost proti okužbam. Večje količine mikotoksinov lahko povzročijo akutne zastrupitve, ki utegnejo biti smrtne, dolgotrajnejše zauživanje manjših količin mikotoksinov pa je povezano s kroničnimi boleznimi, vključno z nastankom tumorjev.

Mikotoksine lahko uzijemo bodisi preko onesnazenih zivil rastlinskega ali zivalskega izvora (ce so doticne zivali bile krmljene z okuzeno krmo, so lahko presnovki tudi v njihovih izlockih - npr. mleku - in mesu).

Za posamezna onesnazevala v dolocenih zivilih so napisane smernice, ki dolocajo mejne vrednosti le-teh - za koliko se razlikujejo mejne vrednosti onesnazeval v zivilih po razlicnih drzavah pa nisem prepricana, prav tako ne vem, kako pogosto in v kaksnem obsegu se zivila vzorci.

Od kod naj bi bila razlika med konvencionalno in ekolosko pridelavo v tem aspektu ne vem (kolikor mi je znano, ekoloski pravilnik nima strozjih smernic od konvencionalnih mejhnih vrednosti - vsaj pri nas). Je pa mozno, da prihaja do razlik zaradi drugacnih pridelovalnih in skladiscnih praks, kot tudi to, da ima EU/Slo strozje regulirano od ZDA.


Mejne vrednosti za Slovenijo najdete tu:
http://eur-lex.europ...20090701:SL:PDF

Zal ne morem rect 'drzi'/'ne drzi', ker niso tako zelo enostavne stvari tole - bi bilo fajn, ce bi se taka internetna svarila na kaj konkretnega sklicevala. Morda bo katera druga znala kaj dodati na to temo, mi smo tem stvarem namenili nekaj casa pri Pozetvenih tehnologijah, ampak je bilo nemogoce it v detajle, ker to obsega milijon tem, komponent, raziskav in uredb.

[Ancka Pomarancka]

Aja ja...itak...to mi je takoj padlo v oko, ko sem prvič brala. Zdej pač nisem šla popravljat. Gre pa po moje izključno za nepoznavanje pisca, kar se tiče terminologije

Meni je je to z mikotoksini jasno (itak, kot mikrobiologinji mi mora bit). Me zanima, če veš mogoče kaj o prevzemih Barille itd, ali je to spet zraslo na podobnem zeljniku, kot "številke na dnu tetrapakov mleka Lj mlekarn"?

[Anouk]

Ja, saj razumem glede terminologije, hotela sem samo razcistit, da se ve, o cem pravzaprav gre debata in kaj googlat, ce koga prime


Where is Barilla pasta made — in the United States or Italy?

Barilla Pasta that is sold in the United States is made in our plant in Ames, Iowa, with a few exceptions. Barilla Tortellini and Barilla Oven Ready Lasagne are made in Italy. Our Barilla Italy products state "Product of Italy, Distributed by Barilla America, Inc." on the packaging.

Barilla opened the Ames plant in the fall of 1998. The Barilla family was very concerned about maintaining Barilla's high quality standards in the new plant. Consequently, the machines used in our Ames plant are the same as used in our plant in Parma, Italy. The recipe and the wheat blend are the same as that used in Parma, Italy. Barilla purchases its wheat from around the world, ending up with the best wheat available.


Pa uradna izjava Barille o kvaliteti durum psenice za uporabo v mlevskih izdelkih:


Quality and safety of durum wheat for Barilla
We have read posts on the social media about the quality and safety of the durum wheat used to produce Barilla pasta.
We would like to state the official position of the company in order to clarify several inaccuracies and to provide people with accurate information.
Barilla pasta fully complies with the standards in force and is produced with top quality and safe wheat. Barilla does not use genetically modified raw materials and the levels of contaminants or mycotoxins are always well below the limits set by Food Safety standards, which are already extremely protective for human health.
Durum wheat is indeed the main ingredient for a quality, al dente pasta, and for this reason Barilla invests a lot of resources in research and in the selection of this raw material, besides having a long history of activities and projects on the supply chain, from seed to table:
- investing in research for the selection and development of durum wheat varieties that are particularly suitable for the production of quality semolina;
- defining the Specifications that govern the growing and storage of durum wheat for all supply chain operators;
- signing long-term cultivation contracts at favourable conditions for our suppliers, so as to constantly ensure high quality wheat. An example of this is the contract signed in 2006 with the Emilia Romagna Region, Growers' Associations, Farmers' Associations and Agricultural Cooperatives for the production of High Quality Durum Wheat in Emilia Romagna.
For specific wheat varieties in Italy, Barilla has been managing the planting, cultivation, harvesting and storage of wheat directly for over 15 years.
Moreover, all our suppliers are carefully selected and undergo constant checks that start from the field and continue to the intake of wheat at the mill, and after milling, with the certification of the semolina produced.
With regard to the origin of the wheat used, since Barilla is the largest pasta producer in the world and the largest user of durum wheat semolina (over 1,400,000 tons processed per year), the domestic production would not be sufficient to meet the demand for our pasta production in terms of quality and quantity.
Considering also the annual variability in durum wheat yields, it is therefore necessary to duly mix different types of wheat in the form of semolina so as to ensure high and consistent quality standards.
To supply its Italian production sites, more than 70% of the semolina used by Barilla is made from Italian wheat. In Italy, there are about 30,000 farmers who grow wheat for Barilla. For the remaining 30% we source mainly from North America. The foreign wheat purchased is carefully selected based on excellent quality features and full guarantees of food safety.
http://www.barillagroup.com/corporate/en/home/media/posizioni-aziendali/grano-duro-barilla.html

[Ancka Pomarancka]

Kul, tenks!

Se mi je zdelo, da mora biti nekaj takšnega.

[Errol]

Zanima me, ali katera pripravlja kašo - praženo ajdovo (buckwheat) kašo

[Freya_]

Kako pripravljate ajdovo kašo? Imate kake dobre recepte?

 

LOL, šele zdaj vidim, da se Errolovo vprašanje tudi navezuje na ajdovo kašo. Haha.

[Kinky]

Mislim, da lahko naredite polpete. Kami ve. 

 

Kaj pa njoke, pripravlja katera/kateri doma? Ima kakšen preverjen recept? Jaz sem jih enkrat sama delala, a se je moj poskus precej bedno končal (op.p. EPIC FAIL).

[Olivija]

A njoki niso isto kot svaljki, right?

Mi delamo svaljke, krompirjeve (kuhan krompir) ali skutne. Na zacetku je pacarija, dosti je treba pomokat, da se ne lepi. Recepta na pamet ne vem, lahko vprasam sestro. Najbrz je kaksen iz kulinarike ali gurmana.

Ponavadi jih naredimo malo vec in jih damo en del v skrinjo za drugic.

[Kinky]

Ja, svaljki so v bistvu isti, samo druge oblike.

 

Jaz jih obožujem, itak, krompir.

 

No, če slučajno najdeš recept, bom vesela.

[Sarah]

Kaj je sour cream? Smetana? Mascarpone?

[Hevea]

Kisla smetana.

[Sarah]

Joj kako sem glupa.

[Hevea]

Se zgodi.

[Kinky]

A uporabljate kaj koruzni škrob in koliko je to 'zdravo'?

[Anouk]

Koruzni skrob (corn starch) se uporablja za zgoscevanje (npr. omak, pudingov, ipd.), v nekaterih pecivih tudi kot vezivo (jajcni nadomestek). 

 

Je dalec od tega, da bi bil strup, posebne hranilne vrednosti (razen energetske) pa tudi nima. Se ga pa itak ne uporablja v vecjih kolicinah (zlico ali dve), tako da ni panike.

 

Zanimiva je se druga mozna uporaba:

 

• Great for providing relief for itches. Make a thin paste using cornflour and water and apply it generously on the itch/bite spot. Leave it on until it dries.
• It is a great stain remover. Use it on blood stains by creating a fairly thick paste and rubbing it on the stain, and voila, the stain will be greatly reduced if not all gone!
• Dry shampoo for oily hair.

 

Nadomestki: arrowroot, potato starch, tapioca flour. 

[Kinky]

Hvala, Anouk. Včeraj sem dala 2 majhni žlički v gobovo omako, pa je bila dobra. Za druge uporabe pa nisem vedela, zanimivo.

[Anouk]

Za zgoscevanje je fajn tudi zaradi tega, ker pac ni iz pravih zit, torej je brez glutena in primerna za ljudi s celiakijo.

 

Pa se nekaj uporabnih informacij najdes tukaj.