Fridi in
FTSE sem obljubila poročilo o foccaci (me je navdušila Frida

), ki sem jo delala pred dvema tednoma (?).
Bom kar semle prepisla recept in dodala par opazk (v glavnem receptu pisano z
Italic), ki bi jih v vsakem primeru poslala njima na ZS, kot dogovorjeno.
OSNOVNI RECEPT ZA KRUH
Jamie Oliver
1 kg oster moke za kruh (lahko 25% tudi kake druge, npr. koruzne, temne…) ● dobrih 6 dcl mlačne vode ● 30g svežega kvasa ali 3 vrečke suhega po 7g ● 2 žlici sladkorja ● 2 zravnani žlici soli ● dodatna moka za posipanje1. faza: Naredimo jamicoMoko stresemo na čisto površino in v sredini naredimo jamico. Vanjo nalijemo pol vode, ki ji dodamo kvas, sladkor in sol in naraho premešamo z vilicami, da dobimo mlakico.
2. faza: Spravimo ga skupajPočasi, a brez strahu začnemo iz sredice jamice navznoter mesiti testo, tako da centripetalno vlečemo v mlakico čedalje več vode (pazimo, da ne podremo sten jamice, saj bi se tako voda razlila povsod). Nadaljujemo s primešavanjem moke v sredino, dokler ne dobimo težke in kašaste mešanice – nakar v jamico dolijemo še preostanek vode. Spet mešamo, dokler znova ne dobimo težke zmesi, potem pa se lahko testa lotimo bolj odločno in zmešamo več moke, tako da postane zmes manj lepljiva. Omokamo si roke in nazadnje zgnetemotesto skupaj še z vso preostalo moko (
na tej točki si jaz POPOLNOMA spravim packarijo iz rok. Tak dolgo čistim, dokler se ne znebim vsega testa, si grem umit roke in jih dodobra osušim. Če tega ne naredim, moram dodajati preveč moke, da bi lahko nemoteno gnetla, ker se mi vse prijema na prste. Kruh je posledično strašno zbit in trd.). Nekatere moke rabijo več, nekatere manj vode za isto konsistenco, torej delamo malo po občutku.
3. faza: Mesimo!Zdaj gre pa zares. Zavihamo rokave in maso kakih 10 min enostavno porivamo, zvijamo, gnetemo, tleskamo in rolamo naokrog, dokler ne dobimo gladkega prožnega testa.
4. faza: Prvo vzhajanjePomokamo vrhnji del testa. Damo ga v skledo, pokrijemo in ga pustimo kake pol ure vzhajati, dokler ne naraste do dvakratne velikosti – najbolje bo v toplem, vlažnem prostoru, kjer ni prepiha (
jaz ga pokrijem z mokro kuhinjsko krpo, da mu zagotovim vlago). Vzhajanje bo izboljšalo okus in konsistenco našega testa, razen tega pa je vedno prav napeto, ko vidi, kako je dobri stari kvas stopil v akcijo.
5. faza: Drugo vzhajanje, dodelava in oblikovanjeKo je testo prvič vzhajalo, najprej iz njega izbijemo zrak, tako da ga 30 sekund tolčemo in tlačimo. Zdaj ga lahko oblikujemo in začinimo, kakor zahteva recept – razvaljamo, nadevamo, karkoli že – in ga pustimo, da še enkrat vzhaja od ˝ ure do 1 ure, da hlebec spet naraste do dvojne velikosti. To je najbolj pomembna faza, kajti to drugo vzhajanje bo kruhu šele dalo tisti zrak, ki se nato zapeče z njim in ki mu daje tisto res lahko konsistenco, zaradi katere se nam pri svežem kruhu cedijo sline. Torej ne zamočite – ne preskakujte faz, naj kvas naredi svoje.
6. faza: PečemoHlebec zelo narahlo položimo v pomokan pekač, tega pa v razgreto pečico. Ne zaloputnite vratc, sicer boste izgubili zrak, ki ga potrebujemo za peko. Pečemo toliko časa in na temperaturi, kot zahteva posamezen recept (
190 st., kako uro. Po občutku, odvisno od hlebca). Če je pečeno, lahko preverimo tako, da potolčemo po dnu hlebca – če se sliši votlo, potem je, če ne, pa ga dajte še malo nazaj v pečico. Ko je hlebček pečen, ga položimo na mrežico in tam naj se najmanj 30 min ohlaja – jupiiiiiii! Če ga kaj ostane, ga mirne duše zamrznemo.
FOCCACIA – KRUH Z ROŽMARINOM, ČESNOM IN OLIVNIM OLJEMFoccacia se po originalnem receptu razvalja po površni pladnja za nizkoprofilni kruh.
Za hlebčev način, nimam recepta. Delala sem po občutku oz. po Fridinih napotkih.
Za cca.
700g moke, sem na malo narezane
4 stroke česna, skupaj s tremi vejicami suhega
rožmarina (svež je boljši!), pretlačila v možnarju, da sta obe začimbi spustili sokove. Za zaključek sem zraven dolila
pol deci olivnega olja (Frida mi je za malo več moke rekla, da ga uporabi 1,5 dcl. Kam ga da, mi ni jasno!!!

) in mešanico pustila stati, da so se sokovi lepo prepojili. Mešanico sem pripravljala takoj po četrti fazi – med prvim vzhajanjem.
V fazi pet – pred drugim vzhajanjem – sem v hlebec naredila globoke vdolbine in noter nasula mešanico olja itd. Nastalo bo kar nekaj packarije, verjetno tudi odvečnega olja, a nič zato. Vse odvečno se naj spravi v skodelico in uporabi npr. pri peki krompirja ali namazano na popečen kruh, s paradižnikom in skuto, ali kar tako, brez vsega. Z malo vaje, bo tudi teh »nevšečnosti« vedno manj.
Hlebec se bo od vsega olja zelo sesedel in postal siromašnega, pocastega videza, a nič skrbet. Na koncu bo izpadel super.
Če se vam zdi, da so delci rožmarina preveliki, jih lahko odstranite iz mešanice olja, preden jih vgnetete. Pomembno je, da so v njej, da v olje spustijo sok. Sama sem tiste res tavelike odstranila, ostale drobne pustila, da je kruh ostal pri svoji aromi.
Damo vzhajat, kakor v navodilih faze pet in sledimo šesti.
Če imate slabe zobe, ali kdo izmed bodočih mastiteljev, predlagam, da hlebec po odstranitvi iz pečice, zavijete v rahlo vlažno kuhinjsko krpo. Na ta način preprečite, da bi skorja postala hrustljava.
DOBER TEK!
Posnetek druge polovice hlebca narejenega iz 700g moke. Prva je romala v roke sosedom

Spečena pred dvema urama. Hranim le še tini mini košček za D. Ostalo smo požrli
Ne vprašajte, kak me še zdaj bolijo roke od mesenja. Sem mislila, da bo šlo, a ni blo niti malo zabavno