
Avtošola in inštruktorji
#241
Posted 30 January 2008 - 10:49 AM
Se mi pa zdi najslabše kaj lahko narediš, da narediš izpit potem pa ne voziš ali pa za leto, dve prenehaš, potem pa spet želiš vozit in se tak spraviš na cesto. Izkušnje se pridobivajo z vožnjo, ne pa z sedenjem na sovoznikovem sedežu. Saj če se ne motim obstajajo v okviru avtošol tudi tečaji spretnostne vožnje za obnavljanje znanja. Dajte si raje kak tak tečaj plačat pa bo.
#242
Posted 30 January 2008 - 11:30 AM
Nardila sem izpit in dobesedno po opravljenem izpitu šla za LJ. V LJ sem bla brez avta, med vikendi sem se vozla le na kratke razdalje. Ko je lbo terba kam drugam iti, sme kar ostalim bolj izkušenim prepuščala vožnjo. To se je tak dolgo vleklo, da sem na koncu prav nehala vozit! Za volan me je blo groza se vsest, a sem vedla, da enostavno MORAM začet ponovno z vožnjo,. ker če ne, se lahko poslovim od tega.
Ne znam si predstavljat življenja brez izpita. Dokler je kdo doma, ajde, še gre. Te že cuknejo kam. Kaj bo, ko boš npr. sam in bo treba peljat otroka k zdravniku? Boš klical soseda?
V večjih mestih,. kjer je odlična prometna povezava še gre, ampak kamorkoli drugam se obrneš, si zmrznil.
Enostavno si ne predstavljam, da bi morala biti tako odvisna od drugih, ker nisem uspela v ključnem trenutnku toliko poguma, da premagam strah.
Dandanes je že službo težko dobiti brez izpita. Praktično vsepovsod ga zahtevajo.
Premisli ali se ti splača. So precej življenske odločitve. (Ta stavek zgleda, kot da se bo svet porušil. Ne bo se, a ti bo v življenju bistveno težje kot bi ti bilo sicer.)
Do not pray for an easy life, pray for the strength to endure a difficult one.
Bruce Lee
opera_volgae_malek
#243
Posted 30 January 2008 - 04:05 PM
Živim praktično v centru Ljubljane, vse imam na dosegu 100m. Kamorkoli greš po Ljubljani (se pravi narediš okoli 5km), hočeš umirjeno se pripeljat do cilja, vmes te 3x izsilijo, 5x potrobijo ker pelješ 60 kjer je omejitev 50, prehitevajo na ovinkih... Bohnedej, da malo dlje parkiraš, ker se hočeš prepričati, da je varno. Potem maš za vratom še kup ljudi, ki ti povejo, da si nesposoben ter še ogromno stroškov z avtom.
Ne morem si privoščit nič od tega. Z živci mam že tako težave, zaradi avta pa še praktično jesti ne morem, ker je toliko stroškov. Tako, da avto gre...
#244
Posted 30 January 2008 - 05:50 PM
Flamebait: ON
Bitch mode: ON
Se sam hecam ...
#246
Posted 30 January 2008 - 07:01 PM
jaz sem bla tudi cela posrana, ko sem začela vozit. samo sem imela to srečo, da sem bila prisiljena, ker sem nekak mogla prit iz ptuja v maribor na fax. na avtobus pa se mi ni dalo hodit. so bile to kar adrenalinske vožnje, ja

enostavno zagrabi vsako priložnost, da sedeš za volan. premagaj strah.
pointless." said reason. "Give it a try." whispered the heart.
#247
Posted 30 January 2008 - 07:12 PM
Ne ji dajat potuhe, že tako ali tako se preveč ljudi motovili po cesti ...



Jaz tud nisem vozila ene 5 let potem, ko sem naredila izpit. Sam niti nisem rabla vozit, niti ne bi smela vozit (pač zaradi enih razlogov). Začela sem vozit, ko smo se preselil bogu iza leđa. Pa je kar šlo. Vsak si izkušnje nabira z vožnjo... ali takoj po izpitu..ali 5 let zatem.
Jaz bi ti rekla...usedi se za volan, ko se boš počutila pripravljeno. Pa probi mal pa po mal. Najprej kake nezahtevne ceste,pa se boš zihar kmal spet navadla.
Pa men se zdi, da se človek bolj nauči, ko je sam v avtu, al pa s kakim neizkušenim. Ker se mora pač sam nase zanest. Jaz sem ene parkrat kar spustila volan, če je bil izkušen voznik zraven, pa je do kake "gužve" prišlo. Kao:" Kr ti zdej pel naprej!!!" Če sem bla pa sama, pa tega nisem mogla nardit.
#248
Posted 30 January 2008 - 08:05 PM
Aja, jaz tud do lanskega leta nisem znala kaj prida bočno parkirat, ker mi ni bilo treba. Zdaj, ko morem vsak dan tak parkirat pa sem vidla, da to sploh ni nekaj zahtevnega. Aja btw inštruktor mi ni niti enkrat pokazal bočno parkiranje, to je edino kar mu očitam.
#249
Posted 30 January 2008 - 09:14 PM
kaj nihče od tvojih bližnjih nima avta? ko si recimo z mamo, atom, fantom... ti pelji namesto njih. saj ni važno, če ni tvoj avto, samo da voziš.
Ammm še svojega fikota si ne upam vozit, ki je vreden 2 000 evrov, kaj šele očetov ki je vredn 20 000 evrov, da mu ga zbijem, me da on sam zapret

Ko bo nuja...
Ne ji dajat potuhe, že tako ali tako se preveč ljudi motovili po cesti ...
SE STRINJAM!
#250
Posted 30 January 2008 - 11:57 PM
Kaj ti to voziš z zategnjeno ročno al se on vozi ko ata s klobukom naokoli?
Lej ... ti le vozi, čim več ... povsem pozabit ne smeš, čeprav bi lahko šla v avto šolo in hotela ponavljalne ure da te malo navadijo (spet).
Jaz tudi dolgo nisem vozil drugače kot to, da sem bil za dežurnega abstinenta in sem (s tujim) avtom razvozil pijane kolege


#251
Posted 31 January 2008 - 08:38 AM
#252
Posted 31 January 2008 - 09:41 AM
s fantom pa zgubim živce, njegov avto je v bistvu pol moj, ampak poslušam samo, kako obrabljam zavorne ploščice, pa da s svojo vožnjo porabim preveč bencina ipd... Ne hvala...
Tvoj bi te mogu spodbujat in imet živce, ziher tut on ni pršu, kot pameten izkušen šofer na svet. Ne pusti se, da ti okolica vzame veselje do vožnje, kajti vse se naučimo s časom. Če te je pa panika mest, pa neki časa ne voziš tja, doker nisi pripravljna. Vadiš lahko na kakih stranski cestah, da ne oviraš promet in se peleš samo 40-50.
Moja sestrična je stara 28, pa ne vozi avta, ker se je njena mama, skoz drla nanjo, kok je nesposobna. Po mojem si še dolg ne bo upala za volan. Najbolj glupo pri tem pa je, da njena mama tut 15 let ni sedla zaradi strahu za volan, kar jo pa ni nazaj držalo, da bi hčeri vzela veselje do vožnje

Sicer pa moj brat tut bol bogo vozi, ker zelo poredko vozi in se mu tudi ne da. Amak tut pr njemu je treba imet mirne živce, pa mu lepo v miru razložit, kaj dela narobe in kaj je prav. Sama pa lahk priznam, da sem ga že ful nadrla, saj sem mislila, da naju bo ubil

Drugače se pa jaz nerada vozim z drugimi ljudmi, razen redkih izjem. Pred očmi imam vedno, da me bodo sesipal v kak jarek ali pa se bomo ubili. Moji kolegi so po večini nesposobni vozniki.
#253
Posted 31 January 2008 - 11:03 AM
Drugače se pa jaz nerada vozim z drugimi ljudmi, razen redkih izjem. Pred očmi imam vedno, da me bodo sesipal v kak jarek ali pa se bomo ubili. Moji kolegi so po večini nesposobni vozniki.
To mam jst pred očmi ko jst vozim, al pa še hujše, da nardim kšno pizdarijo in komu drugemu škodim

There are no limits to what you can accomplish when you are supposed to be doing something else.
#254
Posted 31 January 2008 - 12:46 PM
Drugače se pa jaz nerada vozim z drugimi ljudmi, razen redkih izjem. Pred očmi imam vedno, da me bodo sesipal v kak jarek ali pa se bomo ubili. Moji kolegi so po večini nesposobni vozniki.
??



Bi bilo zanimivo vedeti, kako ti voziš.


#255
Posted 31 January 2008 - 01:22 PM
??



Bi bilo zanimivo vedeti, kako ti voziš.


Jaz vozim vredu. Ne oviram promet in ne ogrožam ljudi okoli sebe. Vozim pa razmeram na cesti primerno, tako da se ne čudim, da še v 5 letih nisem imela nesreče.
#256
Posted 31 January 2008 - 02:08 PM
Jaz vozim vredu. Ne oviram promet in ne ogrožam ljudi okoli sebe. Vozim pa razmeram na cesti primerno, tako da se ne čudim, da še v 5 letih nisem imela nesreče.

#257
Posted 31 January 2008 - 02:24 PM
S kolegi s katerimi se ne vozim več in katere sem označila za slabe voznike, pa imam slabe izkušnje. Velikokrat smo se kam zapeljali, ko ni blo treba. To je bil kakšen graben ali pa enostavno je kdo sfalil cesto. Šlo je na srečo za manjše hitrosti, tako da se dobenem ni neč zgodilo, razn avtu. Zato me je pač danes mal panika se vozit zraven določenih ljudi.
Seveda sem velikokrat tut pametovala(od strahu) zraven kak nej ker vozi:
- bol počas
- zelena je, dej spel
- pa ka morš tk po sredin vozit
- a morš tk ob bankinih vozit
Uglavnem temu se reče katastrofa. Sem se pa lepo odvadila tega, ker je pol voznik bolj živčen, od mene pa tut to ni lepo. Zavedam pa se tudi, da lahko mene tudi kaj doleti.
Dons me je mama napizdila, ka tk hit vozim, da ji je slabo

#258
Posted 07 February 2008 - 11:32 AM
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#259
Posted 08 February 2008 - 06:12 PM
Me je pa strah da bom mela malo krize ko se bom mogla sama peljat.
[Napoleon]
#260
Posted 14 March 2008 - 02:42 PM

CPP in PP brez problema šlo skozi. Danes sem imela 3. uro vožnje (poligon).
Imam eno inštruktorico, ki je bila prvič ful ok, prijazna, smejali sva se. In sem bila ful srečna, da sem dobila tako.
Danes sem pa bila na vrsti ravno za enim, ki je delal društvenega, pa je padel. In inštruktorca je bila grozne volje.
Vse do poligona ni z mano spregovorila niti besedice. Na eno vprašanje, ki sem ji ga postavila, je odgovorila z "mhm". In to je bilo to.

Potem na poligonu mi je samo rekla: "daj kartonček, pripravi se, potem pa vozi".
Meni je bilo tako grozno, da sem bila čisto iz sebe.

Tako da sem komajda speljala prvi ovinek. Potem mi je pa rekla, naj dam v drugo prestavo in ker je bilo to zame prvič, sem imela kar nekaj težav, pa še zdaj mi ne gre čisto gladko prestavljat.
Govorila je samo res osnovno (ustavi, spelji, gas..), nič drugega. Mogoče je v celem času povedala en samcat malo daljši stavek.
Najbolj grozno mi je pa to, da me ni ženska čisto nič potolažila ali mi rekla "sej bo boljše sčasoma" ali kaj podobnega.

Potem pa spet nazaj ni spregovorila z mano niti ene besedice. Samo na koncu mi je rekla, da se vidiva naslednjič in adijo.
Jaz se pa zdaj počutim ko en bedak. Dala mi je občutek, kot da sem totalno nesposobna za vožnjo.
Pa čeprav sem šele drugič v življenju sedela za volanom.

Ful se mi ne zdi fer, da je bila tako neprofesionalna do mene in je svojo slabo voljo takole kazala.
Če ne bo naslednjič drugačna, bom mogoče morala celo razmišljat o zamenjavi.

ॐ Be a voice, not an echo. ॐ
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users