Pa psihično se bolje počutim. In shujšat ne mislim več niti za gram. 8)
Anoreksija - potrebujem pomoč
#241
Posted 09 September 2006 - 11:32 AM
Pa psihično se bolje počutim. In shujšat ne mislim več niti za gram. 8)
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#242
Posted 09 September 2006 - 01:43 PM
Jaz sem pa psihično vedno bolj na psu - se mi zdi, da komaj kaj jem in se kljub temu širim. Nekje od 7. razreda OŠ stalno ful pazim na prehrano, da se ja ne bi preveč zredila (npr. vedno sem imela tam okoli 55kg, z mini nihanji pozimi - mraz in se je treba gret s hrano
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#243
Posted 09 September 2006 - 02:14 PM
Čestitam Jinadaze!
Črna seveda težko shujšaš z anoreksijo ker si ti metabolizem upočasni in zato telo težje kalorije kuri-potrebno je doolgo stradati če želiš shujšati v maščobo,prvo grejo mišice in potem maščoba. Po kratkem stradanju misleč da si shujšal kilogrami kar grejo gor ker telo pograbi čisto vse da bi se zavarovalo pred stradanjem naslednjim-obrambni mehanizem.
#244
Posted 09 September 2006 - 06:13 PM
Samo skrbim za nekje normalno težo, na žalost, sem tega vedno bolj naveličana, itak pa imam neke probleme s prebavo, oz. želodcem in bom šla v kratkem k zdravniku. Pač imam počasnejšo presnovo in jem manj kot povprečena dekleta, jbg.
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#245
Posted 10 September 2006 - 06:23 PM
Sama sem velika 174cm(tu nekje),tehtam pa 53-54kg(odvisno od dneva
No jaz sem pri bokih imela 86cm,prsi se manj,okoli trebuha pa mislim da okoli 64cm.Vglavnem tako kot bi mi brali misli,da se velikokrat obremenjujem z postavo-takoj me je minilo do vsega!Odslovili so se nekaj punc,lahko pa povem,da so nekatere bile od nas(ki so nas odslovili) precej bolj rejene kot me.Tako da je veliko tudi od "vez"-ce tam koga poznas in te prerine naprej.Vglavnem grozno sem bila zalostna in jezna in poznam dekle ki je zbolela ravno zaradi tega ker so ji takole rekli v agenciji da ima siroke boke.
Jaz osebno bom probala to pozabit-in se posvetit tistemu kar me veseli(psi,psi,psi
Ni cudno da potem toliko punc se sekira v modnem svetu in nakoncu zabredejo v droge,da lahko zdrzijo napore.
#246
Posted 10 September 2006 - 06:33 PM
Samo skrbim za nekje normalno težo, na žalost, sem tega vedno bolj naveličana, itak pa imam neke probleme s prebavo, oz. želodcem in bom šla v kratkem k zdravniku. Pač imam počasnejšo presnovo in jem manj kot povprečena dekleta, jbg.
Pri men je isto. Celo zivljenje ne jem veliko, oziroma dost manj kot vecina prijateljic, ampak mam ocitno drugacno zgradbo telesa, drugacno presnovo itd.. in se mi vse takoj pozna. Zadnje case sm zacela zvecer namesto vecerje pit zeleni caj alpa mate, kar je kul, ker ti odpravi apetit, samo zdaj ko se ucim vcasih do 3h zjutraj, sm pa pol, ko grem spat tk lacna da mi je slabo. In sm si rekla, eh..in si zdaj okol 11h lepo se nardim nekaj malega za pojest.
V osnovni soli sm bla se kr bucka, kar je bla posledica tega, da sm bla precej mala, pol sm pa v dveh letih zrastla 20 cm..in sm mela pri 173cm 52 kil. In sm se pocutla ful slabo. Konstantno. Zdaj sm pa skoz tam nekje pri 60 in morm rect, da se pocutim fajn, pa tut bolj zdrava se sama sebi zdim. Je pa res, da morm vseeno pazit kaj in kolk jem, ker ce bi jedla tolk kot ostali bi si pa nabila kile po mojem na ene 65 takoj, ce ne se vec.. Se kr tecno. Pa navelica se clovk, ja.
#247
Posted 10 September 2006 - 07:01 PM
#248
Posted 10 September 2006 - 08:30 PM
Par dni nazaj sem prebirala en forum, blazno stare poste o motnjah hranjena in naletela na sicer prvi pogled blazno primitiven post ene punce, ki je pisala da je sama s sabo ful zadovoljna, da vse ki si delamo probleme s tem sploh ne vemo kaj pravi problemi so...skratka;da ne bom dolgovezila...V meni je nekaj premaknila,čeprav je bil post v celoti žaljiv (površinsko gledano).
Ko sem na tehtnico postavila še mračenje pred očmi, nenehno \"pečenje\" v želodcu, pa tako fizično kondicijo da komaj po stopnicah zlezem sem rekla da je dost.
Začela sem lepo jest petkrat na dan,ohranila sem par navad...se pravi da po 7 zvečer ne jem če se le da, da zvečer ne jem OH in da pojem vsaj eno enoto sadja na dan, to je pa tudi vse. Še vedno v podzavesti preštevam kalorije, ampak če sem lačna in mi nekaj paše to vzamem,jem pa zmerno....Zaenrkat lepo držim težo 170/48 in upam da jo bom tudi v prihodnje,ker bi bilo še kakršnokoli hujšanje že absurd (nekaj časa mi je bil cilj 45...)...Jem toliko da se dobro počutim in da mi ne kruli v želodcu. Malo gledam na to kakšno hrano jem,sicer pa padajo tudi sladice in marmelade...hkrati preizkušam svoje telo,koliko lahko pojem,in se mi zdi,da ne glede na tiste čase,ko sem vnašala vanj največ 600-700 kcl dnevno se počasi lepo prilagaja...mislim da je meja nekje 1300,toliko pa ne pojem skorajda nikoli.
Zdaj bo faks in upam da bom ščasoma na hrano na tak način kot nanjo mislim sedaj čimprej pozabila...da ne bo več časa za vsakodnevno tehtanje in podobno...
Minnie ful fajn to slišat! Res sm vesela za vse, k se jim rata tko pobrat...
Go girl, za zgled si
in vse, kar boš - nisi. Le
to, kar si - si ti.
(V. Bajac - Knjiga o bambusu)
#249
Posted 11 September 2006 - 04:21 PM
#250
Posted 12 September 2006 - 12:06 PM
Pri men je isto. Celo zivljenje ne jem veliko, oziroma dost manj kot vecina prijateljic, ampak mam ocitno drugacno zgradbo telesa, drugacno presnovo itd.. in se mi vse takoj pozna. Zadnje case sm zacela zvecer namesto vecerje pit zeleni caj alpa mate, kar je kul, ker ti odpravi apetit, samo zdaj ko se ucim vcasih do 3h zjutraj, sm pa pol, ko grem spat tk lacna da mi je slabo. In sm si rekla, eh..in si zdaj okol 11h lepo se nardim nekaj malega za pojest.
V osnovni soli sm bla se kr bucka, kar je bla posledica tega, da sm bla precej mala, pol sm pa v dveh letih zrastla 20 cm..in sm mela pri 173cm 52 kil. In sm se pocutla ful slabo. Konstantno. Zdaj sm pa skoz tam nekje pri 60 in morm rect, da se pocutim fajn, pa tut bolj zdrava se sama sebi zdim. Je pa res, da morm vseeno pazit kaj in kolk jem, ker ce bi jedla tolk kot ostali bi si pa nabila kile po mojem na ene 65 takoj, ce ne se vec.. Se kr tecno. Pa navelica se clovk, ja.
Ja, skoraj moja zgodba. V OŠ tudi bila med buckastimi, pa sem med rastjo kar fino shujšala, samo ne vem koliko po kg, ker smo doma imeli pokvarjeno tehtnico (in je konstatno kazala okoli 70kg - pa nikdar nisem imela toliko, I swear!
Sem se zopet odločila malo shujšat, s pomočjo telovadbe in brez sladkarij, si začenjam pisat svoje mere.
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#251
Posted 12 September 2006 - 12:12 PM
#252
Posted 12 September 2006 - 12:17 PM
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#253
Posted 12 September 2006 - 02:15 PM
#254
Posted 12 September 2006 - 02:53 PM
#255
Posted 12 September 2006 - 03:00 PM
#256
Posted 12 September 2006 - 04:52 PM
NE ŽIVI ZATO DA JEŠ - JEJ ZATO DA ŽIVIŠ!
#257
Posted 12 September 2006 - 04:58 PM
Jaz imam kronične razjede želodca in dvanajstnika. Imam vse opisane bolečine in zbadanja. Tudi zgaga me ne peče - samo glava me boli (čudno ane
Že nekaj let imam Ultop (ne redno), spijem veliko mleka (nevtralizira želodčno kislino), včasih popijem malo donata, ki pomiri želodec.
Smrt za želodec: mehurčki (jaz jih sploh ne pijem), čokolada, drobtinice,....
#258
Posted 12 September 2006 - 05:39 PM
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#259
Posted 12 September 2006 - 05:42 PM
Meni se je to pojavilo pozno spomladi in s presledki trajalo vse poletje do zdaj (največja kriza je bila maja in junija, avgusta me je samo parkrat bolelo, zdej pa verjetno že zaradi živcev malo več).
Mah sej trebuh mam itak že "od zmeraj" dost napet (pojma nimam zakaj, ampak se mi takoj pozna ko kaj pojem, bedno
como se vuelve siempre al amor,
vuelvo a vos,
con mi deseo, con mi temor.
#260
Posted 12 September 2006 - 05:55 PM
zakaj drobtinice? lih jem marelične cmoke pa me je štihnlo pri srčku
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users









