303 replies to this topic

[Fluffy The Stud Eater]

Seveda se, če si pa cool. ˘-˘

[_Planet_]

[Fluffy The Stud Eater]

[DiLeMa]

Jaz pa si ne predstavljam, da bi šla sama na kavo. Meni je to nek družabni 'obred' in ne vem, zakaj bi šla sama ven na kavo - si jo raje potem doma skuham, ne pa da hodim sama ven v ta namen. Grem pa po drugi strani najraje sama v shopping, tudi kdaj sama na sprehod, itd. Je pač odvisno, kaj je za koga družabni in kaj 'samotarski' dogodek. Z ostalim se pa strinjam.

[bellini]

Jaz sem večkrat šla na kavo sama. Ko sem čakala na prevoz ali kaj drugega se mi ni vedno dalo hodit po trgovinah in čas zapravljat. Lepo sm šla v čajnico si naročila pijačo in brala časopis ter opazovala mimoidoče. Mi sploh ni nič manjkalo. Res, da je boljše če imaš koga za klepet ampak tudi sama sebi sem super družba.

[Kinky]

BRAVO bellini!!! Jaz sem šla že stokrat sama na kavo, pač sem nekaj čakala, pa sem šla, sploh me ni motilo, da sem bila sama, pa sem drugače ZELO družaben človek. Včasih je kul samo da se 'daš dol' and . . . watch the world go by.

[Fluffy The Stud Eater]

ne vem, zakaj bi šla sama ven na kavo - si jo raje potem doma skuham, ne pa da hodim sama ven v ta namen.

Sem napisala, da ne grejo same na kavo (tudi, če jim zelo zapaše), če imajo nekaj cajta medmes za hengati. Tudi jaz se ne oblečem in grem sama na kavo, sem pa že neštetokrat šla (že v srednji šoli), pa še zdaj, ko imam nekaj časa fraj kje. Prav paše, obred imam najrajši sama s sabo.

[Lo-Fi]

jaz sem tudi velik samotar., evo sedaj živiva skupaj in priznam da včasih komaj čakam da kam migne, da sem sama
Po drugi strani pa ima življenje v dvoje tudi svoje nenadomestljive trenutke, večere, filmske maratone, skupno kuhanje, prebujanje....
jaz komot grem sama na kavo(ne zdaj da bi se kot je Flafi napisala oblekla in namensko šla seedt kam, ampak tako, če mam kako luknjo , če koga čakam....kupim revijo,čike, kavo in uživam )

Drugače pa sem se jaz pred leti veliko več družila s prijateljicami kot se zdaj, razlog pa ni to da imam pač zdaj fanta,ampak se mi ennostavno več ne da . Včasih smo šle na kavo čist vsak dan , obavezno, pa ob vikendih obvezno ven ženske, zdaj pa mi enostavno več ni.
Grem približno 1, največ 2krat na teden na kavo s isto prijateljco in to mi je dovolj
z drugimi se mi po pravici povedano ne ljubi, sploh s takimi ki imamo površinski odnos, pa se menit neke osnovne ,splošne stvari....
potem večina teh ki smo se družile nekdaj je še vedno na isti "ferkvenci" kot smo ble pri 20,22,24, skratka se ga napit,našmrkat in it v disko,na parti, plesat in noret do jutra. Jaz tega ne rabim več.
zato sem pa rajši s fantom,ko mava bolj globji odnos, enake interese,ali pa sama, ma skuham si čaj, prižgem laptop,forum,berem knjigo in mi čist noben ne manjka.

[morettina]

mene pa moti (ma ne, da me moti, samo ne vem kako naj se ne izrazim), da mlade ženske, ko zaživijo s partnerjem (vsaj jaz jih nekaj poznam) se pritožujejo kao: jaz, mu ne mislim kuhat, saj je šel med službo na kosilo/malco; ne mislim likat za njim...itd. ker one so ful zmatrane, ko pridejo iz službe in ne morejo nič (in to pri 25-30 letih brez otrok) ne vem no, ni dobro si vse jemat za neko obveznost, Pepelka pa spet ni treba bit... jaz rada skrbim za svojega fanta (in on zame), saj mi tudi on pomaga. drugo je, da dela nered, da so zmečkane obleke po stanovanju in kopalnica vsa namočena po tuširanju:S

greva pa tudi posebi ven in pol se tudi rada vrnem domov. vmes mi tudi kakšen sms napiše, kar mi godi, ker misli name. mal je problem njegova mala ljubosumnost, ampak to je druga priča

glede samotarstva pa...jaz imam rada, da imama ob sebi nekoga, ki me obožuje in skrbi zame, ker to rad dela to ne pomeni, da brez fanta ne morem živet, ker še vedno mi preostanejo moje radosti in krog prijateljev mi pa pol vseeno nekaj manjka.
na splošno mi je všeč, da sem obkrožena z ljudmi, ki jih imam rada, kdaj hočem pa tudi svoj mir in uživam v solo šopingiranju, to me ful sprošča. se pa bojim, da spadam v skupino čustvenih odvisnic

[Hevea]

Mene pa bolj moti, da se to od mladih žensk pričakuje. Če imata oba službo in torej oba približno enako delata, mora bit za moje pojme tudi porazdelitev gospodinjskih opravil enaka, ne pa da se zdaj od ženske pričakuje, da bo kuhala, likala, pospravljala in prala, sej nismo v kameni dobi no. Že samo ta ideja, da moški "pomaga" mi je neprijetna, ker namiguje na to, da v bistvu dela ženski uslugo, ker ji pomaga pri NJENIH opravilih.
To seveda zdej ne pomeni, da se ne nameravam nikoli ničesar pritaknit, ampak pričakujem, da je moškemu jasno, da če je moja naloga recimo zlikat in skuhat, potem mora on na primer posesat in pomit posodo.

[Sinnaia]

Drugače pa je res, da sem skrajni samotar (nisem osamljena (pravzaprav sem čist preveč NEosamljena), kakopak, zgolj samotarska), že skoraj preveliki, kar mi glede določenih zadev povzroča probleme.

Tudi jaz sem takšna.
Prav tako se vidim v tvojem minulem postu, da ti pač nisi tip človeka za živet z nikomer. Z mano je popolnoma enako. Enostavno rabim OGROMNO časa zase, miru, intime...
Plus da ne omenjam, kako me včasih doma pogrejejo stvari, ki jih drugi naredijo oz. ne naredijo (da se dela npr. kosilo, pa traja sto let, da se nekdo spomni za sabo pospravit, medtem ko je cela kuhinja tako nastlana, da si nihče drug ne more nič narest, do tega, da v popolnoma pospravljeni kopalnici moj brat zmeraj vztrajno odvrže svoje umazane cunje na sredo kopalnice (koš za perilo pri nas kakor da ne obstaja ali ga pa on ne vidi), do miljona drugih stvari).

Jaz resnično najbolje funkcioniram sama, pa konec.

[morettina]

jaz pa mislim, da današnji fantje ne pričakujejo od punc, da bodo izigravale neke gospodinje, ker jim že na začetku dajo vedet, da ne bodo čistile za njim al karkoli že... tko da mamini sinčki pozor problem je, če je moški kakšen omejen tradicionalist in isto za žensko, če je pač od vedno navajena strežt moškemu svetu in se ji zdi to samoumevno.

meni osebno ni težko skuhat, zlikat, nisem pa v to prisiljena la ne vem kaj, on pa ta čas sesa al pa obeša zavese. sem, da se delo porazdeli to pa itak... že zaradi tega, da ima fant en občutek in spoštovanje do tebe. če se mu zdi pa samoumevno in pričakovano, da skuhaš, pomiješ, zlikaš pa si prišla ob 5-ih domov iz službe pol pa hvala lepa za takega partnerja res

[-supergirl-]

midva živiva skupaj in se pri gospodinjskih opravilih dopolnjujeva. sicer mu včasih, ko me opomni (pač ostanki tradicionalne vzgoje), da je potrebno prah pobrisat, zabrusim, da krpe ne nosim s sabo in da točno ve kje je.
jaz delam izven kraja bivanja, kar pomeni, da odidem od doma ob 6:00 in pridem domov (če je sreča) okoli 18:00. jem v službi. zato je prepuščen, da za kosilo poskrbi sam. včasih skuhava, ko pridem domov, včasih pa ne. sem mu pa povedala, da ob moji službi ni varjante, da mu bom zvečer kuhala, da bo naslednji dan pogrel.
pospravljava na veliko med vikendi, on sesa (ker jaz ne prenesem sesalca), jaz pa npr. likam. pa porabiva pol manj časa, kot če bi bilo to samo na meni.

kar se pa tiče ločenega preživljanja prostega časa: vsak ima svoj krog prijateljev (ki so sicer skupni prijatelji). jaz sem posvojila tudi njegove prijateljice, ker sem se pač preselila k njemu. vseeno ohranjam stike z prijateljicami iz samskega življenja. se pa seveda, ko si v vezi prioritete spremnijo. pa ne, da brez njega ne morem. ampak včasih se mi ne da, ker sem ful utrujena od vsega laufanja naokoli. sploh uživam, ko kam gre, da se posvetim sebi.

[_Planet_]

Jaz sem večkrat šla na kavo sama. Ko sem čakala na prevoz ali kaj drugega se mi ni vedno dalo hodit po trgovinah in čas zapravljat. Lepo sm šla v čajnico si naročila pijačo in brala časopis ter opazovala mimoidoče. Mi sploh ni nič manjkalo. Res, da je boljše če imaš koga za klepet ampak tudi sama sebi sem super družba.

Word! Kot je rekla Kinky, vcasih se pase usesti and just watch the world go by.


Fluffy, tole je pa zate:

[sade]

Pri nama je tak, da še zaenkrat moja mama zraven živi in ona kuha, ker jaz tega ne maram in me je že zdaj groza, kak bom jaz zmogla kuhat vsak dan, ko ona odide. Glede ostalih gospodinjskih opravil je tak, da jih večinoma jaz opravljam. Fant dela vsak dan, jaz pa kakih 3-4 krat na teden, zato jaz delam več. Seveda on tudi kaj naredi. On recimo večkrat sesa kot jaz, posodo zlaga in pomivalnega stroja, cote pobere, mizo pospravi po kosilu in da prat posodo... pa take bolj "enostavne" stvari. Drugače pa priznam, da jaz večkrat kaj naredim, ker se mi ne da njega opominjat, recimo lika pa on itak ne. Mama se pa zadnje čase vedno bolj šunja, ne .

Zdaj je celo prišlo do tega, da morava midva s fantom kupovat vso hrano, stvari za kopalnico ipd., ker si ona staro hišo od babice obnavlja in je to kar finančni zalogaj. Samo nama gre kar od rok . Si lepo napišema listek in grema v trgovino (vsak da pol). Delama pa en malo večji šoping na teden, da ne rabima hodit vsak dan po malenkosti, ker te se mi zdi, da še več zapraviš.

[Fluffy The Stud Eater]

Mene pa bolj moti, da se to od mladih žensk pričakuje. Če imata oba službo in torej oba približno enako delata, mora bit za moje pojme tudi porazdelitev gospodinjskih opravil enaka, ne pa da se zdaj od ženske pričakuje, da bo kuhala, likala, pospravljala in prala, sej nismo v kameni dobi no. Že samo ta ideja, da moški "pomaga" mi je neprijetna, ker namiguje na to, da v bistvu dela ženski uslugo, ker ji pomaga pri NJENIH opravilih.
To seveda zdej ne pomeni, da se ne nameravam nikoli ničesar pritaknit, ampak pričakujem, da je moškemu jasno, da če je moja naloga recimo zlikat in skuhat, potem mora on na primer posesat in pomit posodo.

Ta ideja je še vedno tako globoko zakoreninjena v družbi, da je grozljivo. Namreč to, da je samoumevno, da ženska opravlja skoraj vsa gospodinjska dela ... ker če jih moški, se to že skoraj smatra kot za žalitev (če pa se pritakne česa, pa se mu že skoraj mora postaviti spomenik). Ampak najbolj žalostno je to, da je takšno razmišljanje tudi pri ženskah. Sem namreč že velikokrat slišala s strani ženske izjavo "baje si mora sam likati ... kakšno žensko to ma ob sebi". WTF?! Dokler bodo ženske same tako mislile, bodo še bolj tako mislili moški oz. družba nasploh! To ločevanje opravil na moške in ženske je že zdavnaj izpeto. Jaz bi si dela razdelila po kriteriju "kateri katero opravilo z manj gneva počne, hehe" ali pa "kdaj ima kateri za kaj čas". Ne pa npr., da se bo moški cel dan po jajcih čohlintal ob kupu posode v pomivalnem koritu in čakal na žensko, da pride od kdovekod, da bo ona pomila/dala v pomivalnega ... ker to pač ni v njegovi domeni, ker ima ptiča. Takisto ne bi čakala na tipa, da mi bo žarnico menjal ... jaz znam narediti skoraj vsa potrebna tehnična dela, ki se smatrajo za kao "moška" ... no, drv in tega mi ni in mi ne bo potrebno sekati, pa tudi to bi naredila. V glavnem, če bi jaz zaživela s kom, zagotovo ne bi udarjala po mizi s tistimi tipičnimi izjavami butastih kao emancipiranih žensk "jaz ne bom njemu stregla spredaj in zadaj, ne bom mu prala in likala, naj si vse sam" ... ampak bi pričakovala od partnerja, da mu je v najinem odnosu samoumevna enakopravnost tudi pri gospodinjskih opravilih, od katerih imava izkupiček oba.

Fluffy, tole je pa zate:

Kak si pozorna.

[morettina]

podpis pod fluffy

[Dragica]

Ampak najbolj žalostno je to, da je takšno razmišljanje tudi pri ženskah. Sem namreč že velikokrat slišala s strani ženske izjavo "baje si mora sam likati ... kakšno žensko to ma ob sebi". WTF?! Dokler bodo ženske same tako mislile, bodo še bolj tako mislili moški oz. družba nasploh!
Kak si pozorna.

Joj, men kr dekl ofne, ko kej takšnega slišim.

Mene tut kr mal skrbi, ko bova šla za sebe, ker ne njemu ne bratu ni bilo treba delati NIČ. Govorim o gospodinjskih opravilih.

Če se za kej skregava, se zaradi tega, ker mu morm vedno narisat kaj je treba nardit. Pač ne moti ga sploh, če je razmetano.

[Fluffy The Stud Eater]

Ja, to je pa spet druga zgodba. Vzgoja. Spet je za hčerke samoumevno, da ubogi mami pomagajo pri gospodinjstvu, medtem ko za fante to pač ne velja in poznam vsaj 5 primerkov, ki tudi ne delajo NIČ na tem področju - mame jih tudi nekako odrivajo stran z razlogom, da itak ne bodo ok naredili (oni se pa tudi najbrž ne bodo strašno silili zraven, poleg tega je odličen izgovor za naprej - da pač tega ne veš in boš najbrž kaj zajebal) - hja, če človeku ne pokažeš in ga ne naučiš, ne bo NIKOLI vedel. Eni tipi po moje tri dni niso sposobni sami preživet in ravno zaradi mam, ki svoje sinke strežejo spredaj in zadaj in bi se najbrž po njihovem mnenju kar posušili, če bi mogli, hm, samo prižgat npr. pralni stroj.

Danes me je sama modrost. ˘-˘

[_Planet_]

^^

Sooo sad and sooo true.

Ta ideja je še vedno tako globoko zakoreninjena v družbi, da je grozljivo. Namreč to, da je samoumevno, da ženska opravlja skoraj vsa gospodinjska dela ... ker če jih moški, se to že skoraj smatra kot za žalitev (če pa se pritakne česa, pa se mu že skoraj mora postaviti spomenik). Ampak najbolj žalostno je to, da je takšno razmišljanje tudi pri ženskah. Sem namreč že velikokrat slišala s strani ženske izjavo "baje si mora sam likati ... kakšno žensko to ma ob sebi". WTF?! Dokler bodo ženske same tako mislile, bodo še bolj tako mislili moški oz. družba nasploh! To ločevanje opravil na moške in ženske je že zdavnaj izpeto. Jaz bi si dela razdelila po kriteriju "kateri katero opravilo z manj gneva počne, hehe" ali pa "kdaj ima kateri za kaj čas". Ne pa npr., da se bo moški cel dan po jajcih čohlintal ob kupu posode v pomivalnem koritu in čakal na žensko, da pride od kdovekod, da bo ona pomila/dala v pomivalnega ... ker to pač ni v njegovi domeni, ker ima ptiča. Takisto ne bi čakala na tipa, da mi bo žarnico menjal ... jaz znam narediti skoraj vsa potrebna tehnična dela, ki se smatrajo za kao "moška" ... no, drv in tega mi ni in mi ne bo potrebno sekati, pa tudi to bi naredila. V glavnem, če bi jaz zaživela s kom, zagotovo ne bi udarjala po mizi s tistimi tipičnimi izjavami butastih kao emancipiranih žensk "jaz ne bom njemu stregla spredaj in zadaj, ne bom mu prala in likala, naj si vse sam" ... ampak bi pričakovala od partnerja, da mu je v najinem odnosu samoumevna enakopravnost tudi pri gospodinjskih opravilih, od katerih imava izkupiček oba.
Kak si pozorna.

And again, WORD!!! Midva imava tocno taksno ureditev (je samoumevna, nikoli nisva imela velikih debat in pogovorv na to temo), kot jo opisujes, vsak dela tisto, kar rad dela in kar zmore/zna. Ne maram kuhati, poba rad ustvarja, torej kuha on, on ne mara pomivati, meni ni problem, torej pomijem jaz. Meni res ni noben problem menjati zarnice (sem tehnicni tip) in mi na kraj pameti ne pade, da bi tapkala s prsti po mizi in cakala, da to naredi on samo zato, ker se menjava zarnice smatra za mosko opravilo.



Res, butaste kao empancipirane zenske so nam vsem v pogubo.


Fluffy, always!