2103 replies to this topic

[Sinnaia]

Mene se to, da bodo imeli opcionalno brezmesni obrok v vrtcih, zdi super.

[Plain Jane]

Mi smo imeli na izbiro, tud pr tamalmu v vrtcu mislim da majo (sicer ne vem, če je prav izbira, ampak če se starši dogovorijo se da).

[Braunkopf]

Jaz o tovrstnih opcijah ne vem nič.

Se pa s tem ne strinjam, otrok do enega 15-ega leta nima kaj zavračat hrane. Sploh mlajši otroci, ki definitivno ne morejo razumet zakaj ja/ne vegetarijanstvo. Nekje po 15.em letu pa bi jaz tovrstno izbiro (se pravi v srednji šoli) dovolila.

Sicer pa če kater otrok iz tega ali onega razloga res ne je česa (denimo jaz že od začetka OŠ ne prebavljam sladkovodnih rib in jih ne morem pogoltnit), bo pa pustil na krožniku, zaradi tega res ne bo konec sveta, to pač ni isto kot razvajenost zaradi katere otrok pusti hrano nedotaknjeno vsakič.

[Braunkopf]

Ne, sori, se pač ne strinjam. V takem primerun kot je tvoj zgornji se starši komot lahko zmenijo za poseben jedilnik, kot npr. v primeru katerekoli bolezni, al si pa hrano neseš od doma.

[ora]

Pa sej v vrtcih ne silijo več tako s hrano kot so včasih. Zadnjič, ko sem slišala, da se je v mojem kraju kdo pritožil je bit to nekdo, ki ima otroke precej čež 20 že stare. Sem pa v osnovni šoli imela dosti sošolcev, ki so malico pač nosili s sabo, ker jim stalno basanje z jogurti ni pasalo. Pri nas je namreč bil 4x na teden jogurt za malco. Sama sem bla med tistimi, ki smo bili tiho in svoje jogurte pač dali tistim, ki so bili še lačni. Potem, pa smo malco odjavli in je bil problem rešen. Sploh pa bi bil en dietetik, ki bi skrbel za prehrano, večih vrtcev, samo mislim, da pri nas tega ni, zato jedilnike po večini sestavljajo kar kuharji in kuharice, ki imajo o prehrani tolko pojma kot moja stara mama, ki za 2 zrezka porabi celo maslo. Še bolj bizarno kot siljenje s hrano pa mi je to, da pojma nimajo s čim hranit boge revčke, ki imajo diabetes.
Včasih mi je prou glupo brat, ko se kregte kaj bodo vaši otroci jedli, a bo to meso al mesa ne bo. Ko jih boste imele ste lahko samo srečne, če bodo lahko jedli hrano vseh vrst in ne bodo omejeni s kakršnokoli boleznijo in alergijo. Ampak ker set obsojam, se bom raje umaknila s teme.

[Kalypso]

V tistih vrtcih, kjer jaz poznam zadeve, otrok ne silijo s hrano. Obrok otroku ponudijo, pri tem upoštevajo če npr. ne mara zelenjave je dobi manj kot kateri drug, ki npr. ima rad zelenjavo. Dobi pa jo, vsaj malo, da poskusi, če jo tudi poje je njegova stvar. Če ne poje obroka je pač lačen. Sicer otroka vzpodbujajo, naj vseeno poskusi jed in ga opomnijo, da bo sicer lačen, ampak takih fint s prisilo, kot je da dokler ne poješ ne greš od mize se več ne grejo. Vsaj pri teh vzgojiteljicah, ki jih jaz poznam je takšna praksa.

Glede na to, da imajo že zdaj v nekateih vrtcih za en drek prehrano, bi morali najprej to porihtat. Npr. vrtci, ki nimajo lastne kuhihnje, kjer bi s kuhalo dobivajo hrano iz glavne kuhinje. Ta je po prevozu, si lahko mislite kakšna. Da ne omenjam da je na jedilniku t.i. "zdrava prehrana", za kar marsikje smatrajo kar juho iz vrečke. Mislim, da je potrebno najprej to porihtat, zaposlit ljudi, ki se bodo spoznali na prehrano otrok in da bodo ti sestavljali jedilnike, zaposlit v kuhinjah prave kuharje (poznam nekaj primerov, ko v šolski kuhinji delajo ljudje brez prave izobrazbe - npr. eno čistilko, ki bi jo sicer morali odpustiti, so namesto tega preusmerili v kuhinjo, kjer med drugim tudi kuha kosila za učence in vrtec). Šele ko bo vse to funkcioniralo tako kot treba, potem naj se uredi tudi vprašaje vegetarijanskih menijev. Čeprav se bojim, da bo pri tem šlo bolj kot ne za muhe staršev.

[Sinnaia]

Jaz se mojih izkušenj iz vrtca po pravici povedano ne spomnim.

Mi je bilo pa v OŠ super, ker smo imeli na opcijo vegetarijansko kosilo. Sicer nismo bili v isti kuhinji kot so imeli ostali, smo imeli eno čist mejčkeno kuhinjo, ker nas je bilo zelo malo (pa je ubistvu prav pasalo, da nisi jedel med vsem tistim truščem in hrupom v glavni jedilnici). Meni je bilo fajn. Smo imeli pa v OŠ prav zaposleno eno gospo kot vodjo prehrane.

[Braunkopf]

Nila, lej otrok v vrtcu pa OŠ nima kaj zavračat mesne prehrane (na splošno, ne govorim zdaj točno o tebi), ker pač ni sposoben razumet zakaj se gre pri vegetarijanstvu in zakaj potrebuje raznovrstno prehrano. Eni bojo zbirčni eni iz nekih drugih razlogov ne bojo jedli tega ali onega, pomoje pa noben ni zato kritično prikrajšan. Sej pač vzameš goro pireja pa daš zrezek stran, tko smo delali pri nas, pa noben ni bil nekaj prikrajšan.
Čim pa uvedeš eno vegi opcijo bojo lih otroci, ki so bolj zbirčni, dobili šanso še več se zmišljevat. Saj že tako je vsak teden kak vegi meni in se ne je stalno meso, tko da za moje pojme je hrana ravno prav raznovrstna.

Spodbujam da imeli prilagojene jedilnike za otroke s posebnimi potrebami kar se tiče prehrane.

[Hevea]

Sej pač vzameš goro pireja pa daš zrezek stran, tko smo delali pri nas, pa noben ni bil nekaj prikrajšan.

Se ne strinjam. Pri toliko trditvah, da so vegi otroci prikrajšani za nevemkaj, shirani in se ne razvijajo dobro (s čimer se tudi ne strinjam), se mi taka izjava ne zdi glih na mestu. Kao vegetarijanec ne sme bit, ker se tako ne bo dovolj razvijal etc, če pa noče mesa, naj je samo pire, ker ne bomo podpirali "zbirčnosti"? A če je otrok po svoji izbiri vegetarijanec, zavrača meso (kar ni redkost), je že zbirčen? A ne bi bilo boljše tudi takim otrokom ponudit uravnovešen obrok? Pa tudi če gre za "muhe" staršev, se da sestavit dober jedilnik tudi brez mesa.

[Kalypso]

Da se sestavi dober uravnotežen jedilnik brez mesa pa ti potrebuješ nekoga, ki se spozna na prehrano. Ker to pa se ne spozna veliko ljudi. Še najmanj pa starih kuharc, ki so v veliki večini še v službah v šolah in vrtcih. Saj če pogledaš študentske vegi menije... kaj pa dobiš? Kuhano zelenjavo, pohan sir, pa morda kje še kaj. Kaj tak vegi obrok bi rade za svoje otroke? En dan pohan sir, drugi dan kuhano zelenjavo in tako vsak drugi dan?

[Braunkopf]

Se ne strinjam. Pri toliko trditvah, da so vegi otroci prikrajšani za nevemkaj, shirani in se ne razvijajo dobro (s čimer se tudi ne strinjam), se mi taka izjava ne zdi glih na mestu. Kao vegetarijanec ne sme bit, ker se tako ne bo dovolj razvijal etc, če pa noče mesa, naj je samo pire, ker ne bomo podpirali "zbirčnosti"? A če je otrok po svoji izbiri vegetarijanec, zavrača meso (kar ni redkost), je že zbirčen? A ne bi bilo boljše tudi takim otrokom ponudit uravnovešen obrok? Pa tudi če gre za "muhe" staršev, se da sestavit dober jedilnik tudi brez mesa.

Ej sori, ampak otrok v OŠ ali - še huje - v vrtcu pa res ne more vedet kaj je vegetarijanstvo, oz. zakaj se ljudje odločajo za tovrstno izbiro prehrane. Tu se kaže predvsem vpliv staršev na otroka, ki namesto njega vplivajo na izbiro hrane (spet poudarjam da gre za mlajše otroke).
Konec koncev pa marsikdo med nami česa ne je, kuharice menda ne bojo kuhale za vsakega izmed orok posebej?

[-supergirl-]

nisem se nameravala oglašati v tej temi, ampak mislim, da mešate par stvari.
eno je to, da otrok je nekaj ali ne je. pa naj se temu reče zbirčnost, kaprica lai kaj tretjega. pač otrok ne je in pika! če otrok ne je mesa, naj ga ne je, če otrok ne je sadja, naj ga ne je. če si mali vsak dan kaj novega zmisli, tudi prav.
drugo je pa to, da starši zaradi svojega vegetarijanstva odločijo, da tudi otrok ne bo jedel mesa in bo zato na brezmesni prehrani. se lahko strinjam, vendar pa poznam veliko primerov, ko otroci vegetarijancev raje jejo meso kot zelenjavo. moje osebno mnenje je, da če otroku paše meso, naj ga je.
tako kot se strinjamo, da ne smemo nikogar posiljevati z določeno vrsto hrane, mislim, da tudi ne smemo otroku odrekati določenih vrst hrane, ker jih pač sami ne jemo. res je, da otroci, ki ne jejo mesa niso nič prikrajšanji, ampak, če si pa želijo jet meso in ga imajo radi, pa jih spet ne smemo silit, da se prehranjujejo tako kot mi.

[Dragica]

Ej sori, ampak otrok v OŠ ali - še huje - v vrtcu pa res ne more vedet kaj je vegetarijanstvo

Res, da ne more vedet kaj je vegetarijanstvo, kaj mu paše in kaj ne pa lahko ve, se ti ne zdi?? Zato res ne morš rečt, da nima kej zavračat mesa no.

[freak]

Meni je vseeno če otrok je meso ali ne dokler se za to odloči sam (npr. tako kot se je zgodilo nili, da ji to pač ni to). Vem kako je če te nekdo sili nekj jesti kar ti ni in ni všeč, tako kot so mene vedno s paradižnikom in papriko ampak jaz tega preprosto ne morem jest, ker mi ni všeč okus, občutek ko to jem. Meso jemljem kot vso drugo hrano. In če ti nekaj ni všeč to ponavadi tudi ne ješ.
Narobe bi se mi pa zdelo npr. da bi starša vegetarijanca otroka že od malega usmerjala v to in mu nikoli mesa ne bi dala na izbiro. Enkrat mi je soseda govorila za tak podobem primer za njeno prijateljico. In ko je fantek prihajal k njej v varstvo ko ga je včasih pazila si je vedno zaželel sendvič s poli salamo, saj tega doma ni mogel jesti, ker sta starša striktno proti mesnim izdelkom, on pa je imel to rad.

Dugače pa je pri nas v OŠ jedilnik pripravljala učiteljica za gospodinjstvo. Malice in kosila so bile zelo raznovrstne. Za malico smo vedno dobivali različne vrste kruha (včasih polnozrnat, črn, koruzni, bel, žemljice), poleg pa razne namaze (, ribji, zelenjavni, skutin namaz. vikikrema, maslo in marmelada...), mlečni riž, zdrob, kosmiče, puding, jogurt, včasih tudi pašteto, salamo. Za pit pa je bil čaj, kakav, žitna kava, mleko (odvisno od tega kaj je bilo zraven za jest) poleti pa je bil ponavadi sok.
Včasih pa nas je tudi presenetila npr. enkrat je bila kisla smetana in marmelada. Najprej se je večina samo zgražala kako gre to sploh skupaj, da je sigurno pomota. Pa smo poskusili in je bilo večini všeč in se je tako tudi to večkrat pojavilo na jedilniku. Tistemu, ki mu ni bilo pa je jedel eno ali drugo. Tako smo se tudi navadili jesti pašteto in kisle kumarice ali pa kos kruha rezina sira in list solate. Je kar dosti upoštevala naše želje.
Nikakor ni bilo tako, da bi pa 4x na teden jedli jogurte. Velikokrat smo dobili tudi kak kos sadja (grozdje, hruške..), vsak dan pa si v kuhinji lahko dobil jabolko. Tako, da tudi če nisi jedel npr. paštete si imel vsaj kruh, čaj in jabolko. Ne vem kako je drugod ampak se mi zdi da smo pri nas dobili zelo kakovostno malico. In vedno smo komaj čakali, da bo čas za malico.
Menim, da smo imeli mogoče tudi to srečo da se je naša učiteljica zavzemala za bolj zdravo prehrano, ji ni bilo vseeno in čeprav je veganka je z nami kuhala tudi mesne jedi.
Pa tudi pri gospodinjstvu in gospodinjskem krožku kadar smo kuhali smo kuhali različne stvari od rižote, testenin, pice do kalamarov, lazanje in raznih peciv. In vedno nas je spodbujala, da stvar vsaj poskusimo preden rečemo, da je ne maramo, ker ti npr. grdo zgleda ali pa nisi nikoli prej jedel.
Za kosila so bila vsaj dvakrat na teden tudi brezmesne jedi (razne enolončnice, čežana in šmorn, zelenjavne juhe, ribe...). Jedilnik je bil vedno napisan za cel mesec in če ti malica, kosilo nista odgovarjali si za tisti dan pač odjavil in si sam kaj prinesel. Je bilo pa tudi pri nas par takih, ki so si malico vedno sami prinašali, ravno ti pa so ponavadi vsak dan jedli jogurt .

So nas v OŠ kar malo razvadli, zato je bil v SŠ kar malo šok, ko smo vsak dan jedli sendviče, pico ipd. pa še drago je bilo.
Zdaj ko je v SŠ obvezna topla malica pa vem, da imajo ponekod na izbiro tudi vegetarijanski obrok, ne vem pa če je povsod tako.

[Sinnaia]

Pri nas ga, hvalabogu, imamo.
In morm rečt, da mi je zaenkrat bilo še vse bolj ali manj všeč.

[Braunkopf]

Pa sej se z navadnimi meniji nikogar k ničemur ne sili. 100 otrok 100 različnih prehranjevalnih navad. Za predsrednješolske otroke pa naj bi bil meni čimbolj zdrav in uravnotežen, otroci lahko jedo kar pač najraje jedo doma, v šoli pa pač nikoli ne bo za vse ok, tko pač je.
In bom še tretjič napisala da se otrok pred nekje 12im - 15im letom sam ne more racionalno odločit za vegetarijanstvo, če pa česa ne je, pa ljubi bog pač ne je in ima svoj okus, ki pa pač ne bo vsakič zadovoljen.

Poleg tega pa otroci, Dragica, ful radi spreminjajo okus. Vsakdo izmed nas kdaj ni maral čes, pa pa zdaj z veseljem je, enih zadev pa pač nikoli ne maraš. Je treba večkrat probat preden otrok sprejme neko živilo, predvsem kako kin mu je bilo pred tem tuje.
Sem pa podala mnenje da pretirano ugajanje zahtevam vodi v razvajenost.

Sploh pa če bi poslušal večino otrok bi najraje jedli itak zdrob, pa pice, pa hamburgerje (note the sarcasm please ) .

[freak]

Se strinjam s tem, da se z navadnimi meniji nikogar k ničemur ne sili. Pa tudi navadni meni še ne pomeni, da je na jedilniku vsak dan meso. Se mi zdi, da če bi delali poseben meni za tiste, ki ne jejo mesa, bi potem lahko delali poseben meni tudi za tiste, ki pa npr. ne jejo zelenjave(ok mogoče je butast primer, ker ponavadi ješ vsaj nekaj od zelenjve ampak vseeno). Na krožniku naj otroci pojejo tisto kar jim odgovarja, tako kot tisti, ki ne pojejo zelenjave(kaj jaz vem kak brokoli, cvetačo) naj pa oni pusti meso. Neumno se mi pa zdi, da te vzgojiteljice silijo k nečemu, če pa vidijo da vsakič isto stvar pustiš, s tem le zmanjšajo možnost, da bi kdaj v prihodnosti to stvar spet poskusil in povečajo odpor.