Poroka je stvar med dvema. Upoštevati se mora njune lastne želje in ne, kaj se spodobi in kaj ne, kaj bojo drugi rekli. To je njun dan, zakaj si ga ne bi zapomnila kot super čaroben dan...
Se strinjam.
Kot sem že parkrat povedala, jaz ne čutim neke potrebe, da bi najino zvezo potrdila še na papirju.
Meni pa poroka ni napačna stvar in se vedno ne gre samo za neke potrditve na papirju, kot se to rado reče. Se pač proslavi naklonjenost pred domačimi. Prinese pa še tudi marsikaj drugega (v praktičnem smislu), seveda lahko v pozitivnem smislu, velikokrat pa tudi v negativnem.
0
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">“Someone once told me the definition of Hell: </span></strong></span></span></p> <p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p> <p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br> - </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p> <p style="text-align:center;"> </p> <p style="text-align:center;"> </p> <p style="text-align:center;"> </p>
Kot sem že parkrat povedala, jaz ne čutim neke potrebe, da bi najino zvezo potrdila še na papirju.
meni ni to samo neka potrditev na papirju ampak nekaj več...nevem drug občutek...težko za opisat. vem pa, da se nebi nič spremenilo. Samo meni ta beseda partner nevem, se mi ne dopade. Če veš, da si našel pravo osebo je to to. Vsaj z moje strani...
0
♥ Face To Face...Like I Am Imagining...That You're The One I'M Waiting For...Will You Be...Unmistakable ♥
Pač različni smo si. Meni bi bilo smešno fanta od nekega trenutka naprej klicat mož. Jaz sem povsem srečna v takšni zvezi kot jo imava sedaj. Ne čutim potrebe, da bi to morala posebej proslavit ali kakorkoli drugače obelodanit. Niti v družinskem krogu. Sama sebe si tudi ne predstavljam v vlogi glavne akterke poroke. Zaenkrat v poroki še ne vidim nekih koristi, zaradi katerih bi pričela razmišljati v drugi smeri. V Sloveniji v praksi ni velike razlike med poročenimi pari in pari, ki živijo v izvenzakonski skupnosti. Mogoče se moje mnenje kdaj spremeni.
Meni je poroka pac nek obred, ki ga ne "cutim". Tujek. Enaki tujki so mi valeta, maturantski ples ipd.. Nicesar od tega se nisem udelezila, ker se nisem videla v tisti vlogi. Tudi kar se nazivov tice se jim nasplosno izogibam, ce se le da. Ze fant mi ni lezi, P. je P.. : )
Vem, da mogoče sem ena med redkimi ki se hočem poročiti, ampak to si res želim. Že od malega sem rekla, da se bom poročila in sem upala, da bom našla mojo sorodno dušo. Vem, da ne rabim nobenemu dokazovat najino ljubezen ampak si želim, da je vsaj mama z mano tisti dan
0
♥ Face To Face...Like I Am Imagining...That You're The One I'M Waiting For...Will You Be...Unmistakable ♥
Tudi jaz si želim poroke, pač zaradi svojega/fantovega prepričanja in zaveze, ki pač nama obema nekaj pomeni. Se pogovarjava o tem in sigurna sem, da se bova, slej ko prej.
Res je, da se nikoli v življenju nebi uklonila željah tašče/kogarkoli, ki bi od mene zahteval, da se na svoji lastni poroki obnašam tako, kot meni ne paše/ni v naboru mojih prepričanj. NIKOLI. Če je eden veren in drugi ne, je po moje samo stvar njunega osebnega dogovora in kompromisa, kako se želita poročiti, če sploh, definitivno ne sme biti to stvar neke tradicije, vere, sile drugih ljudi.
Sama osebno vem, da se bom poročila civilno+cerkveno in imela fešto. Definitivno pa ne mislim povabit širnega sorodstva (v 17. kolenu, kot ste nekatere napisale, who does that, really???) ampak samo ožje sorodstvo, tiste, s katerimi imam redne stike. (bratranci in strici, hvalabogu jih ni veliko).
Tako da Anja87, predlagam, da upotevaš sama sebe in svoje želje, da se o tem temeljito pogovriš s fantom in najdeta skupno pot, ki je samo VAJINA in ne še taščina/od kogarkoli drugega.... Pa srečno, ne
0
Vse, kar si že bil, in vse, kar boš - nisi. Le to, kar si - si ti.
Pred kakim tednom sem na Tvsponka gledala neko slovensko poroko. Baje na tem programu večkrat vrtijo poroke, meni pa je bil dolgčas. Vse kar lahko rečem je ojoj . Nevesta je imela obleko brez naramnic, spodaj modrček s prozornimi naramnicami , bele rokavice, ki so se zataknile samo za sredincem, na glavi pa nekaj tisti belih drobnih rožic, ki jih cvetličarke lepijo na darila. Poročila sta se ne vem točno kje, bila je taka manjša dvorana. Vse je bilo prav kmečko, ljudje, ki so sedeli okoli so bili prav res pod nivojem, froci so laufali okoli, njune tri hčerke so bile oblečene v neke male nevestice, ampak ekstremno neokusno .. Potem sta prišla ven in so ju obmetavali z rižem - riž je bil v tistih škatlah v katerih se riž pač kupi in so kr s škatlo vred vse metali v njiju. Po poroki so šli v neko gostilno, prav slovensko, mize razporejene gasilsko, beli prt, gor vinsko rdeč tekač, jedli so govejo in gobovo juho, ki jim je bila seveda servirana v tistih ogromnih loncih, potem pa pohano, pečeno meso, krompir, zelena solata in rdeča pesa. Pili so jabolčni sok in vino. Je lahko poroka še bolj lame? Najbolj me je motilo to, da so ljudje jedli, ansambel pa je kar igral in tisti ki niso jedli so pač plesali. Ansambel - v kot so jih dali, peli so najbolj grozne pesmi na svetu, katastrofa! Pika na i pa so bile seveda igre, ki jih je ansambel vodil. Moški so sedli v krog (ene 6 jih je blo), slekli srajce in so jih morale ženske oblečt in potem je ansambel igral in ko je nehal so se morale ženske vsest na moške. Pa same take debilne igrice. Najbolj grozljivo pa mi je bilo to, da so vsi slikali. Potem sem raje preklopila program!
Jaz bom na svoji poroki ljudem prepovedala fotoaparate, nihče ne bo v mene s fleshem silil!!! Najela bom fotografa, ki bo celo noč slikal in to je to.
Jaz se raje ne poročim kot pa da imam tako poroko. Najbrž se mi zmeša že če sem samo gostja na taki poroki. Poroke si drugače ful želim, želim si lepo obleko, ki jo bom obvezno kupila/dala šivat, izposoja izpade, minimalizem, lepo poroko z ne več kot 50 ljudmi, nekaj posebnega. Noro mi je bila všeč poroka Stanforda in Anthonyja v SATC2. Ko ta zbor poje mi gre kurja koža!
Pa všeč mi je, da daš gostom dresscode. Tukaj je bil črna/bela in meni se zdi noro. Je pa res da je potem problem, če imaš tudi kake sorodnike, ki so bolj preprosti..
Noro mi je bila všeč poroka Stanforda in Anthonyja v SATC2. Ko ta zbor poje mi gre kurja koža!
Je pa res da je potem problem, če imaš tudi kake sorodnike, ki so bolj preprosti..
Je razlika, Ana, ali je poroka v New Yorku, ali pa v Mariboru.
Kar si opisala zgoraj je skoraj tipična slovenska poroka. Jaz v njen ne vidim nič slabega, ampak sama osebno se ne bi poročila na takšen način. Vsakemu svoje - pravim jaz.
0
“It was true that I didn’t have much ambition, but there ought to be a place for people without ambition, I mean a better place than the one usually reserved. How in the hell could a man enjoy being awakened at 6:30 a.m. by an alarm clock, leap out of bed, dress, force-feed, shit, piss, brush teeth and hair, and fight traffic to get to a place where essentially you made lots of money for somebody else and were asked to be grateful for the opportunity to do so?” (Charles Bukowski)
“It was true that I didn’t have much ambition, but there ought to be a place for people without ambition, I mean a better place than the one usually reserved. How in the hell could a man enjoy being awakened at 6:30 a.m. by an alarm clock, leap out of bed, dress, force-feed, shit, piss, brush teeth and hair, and fight traffic to get to a place where essentially you made lots of money for somebody else and were asked to be grateful for the opportunity to do so?” (Charles Bukowski)
Ah, ja... Jaz bom tudi imela fešto (upam ) in vse kar zraven paše. Torej bolj tipično, kot netipčno, ampak še vedno pa ne bo vse tipično, seveda. Razne fore (predvsem tiste pokvarjene oz. meni prostaške in blesave) mi niso, kakšne v mejah normale ja. Ne mislim pa tam v poročni obleki skakat po raznih decih in jim s tem probat počit balon. Aja, pa rdečo kombinacijo tudi ne bom imela! Brrr... Je pa res, da eni si pač zapičijo imet čisto tradicionalno poroko. Mene tudi ne moti. Če jim je všeč, pa naj imajo tako, ane. Tako kot si jaz ne želim imet tako kot oni, si oni najverjetneje ne želijo imet tako, kot bi jaz imela. Logično. Jaz imam ful sanje kaj vse bi imela in kako, ampak mislim da se (žal) veliko stvari pri € konča. Še posebej, če pomislim, da si morava s partnerjem prej še stanovanje zrihtat itd. Je res, da starši velikokrat primaknejo malo denarja, samo vseeno ne morem jaz zdaj staršem rečt (oz. si ne predstavljam, da bi jim rekla), da bi rada od njih par tisoč evrov. Zato bova pa še malo počakala in malo šparala. Bo pa poroka (ko bo) seveda za bližnje sorodstvo ter najboljše prijatelje. Sploh slednje, saj bi rada da bi bila poroka zabava in ne ceremonialna muka (kar bi oz. bo znala tašča nardit)!
Aja, še nekaj sem pozabila. Siliti nekoga v cerkeveno poroko se mi zdi največji nesmisel. Če mu ni do tega, mu ni. Moja sestrična se je poročila cerkveno, njen mož ne (nima nobenega zakramenta). Obred je bil zanjo enak, le zanjga ni nič pomenil (pač ni dobil nobenega zakramenta). Sta se pa seveda dogovorila tako, da ga ne moti še cerkeveni obred, če njej to res nekaj pomeni. Tudi tu je potrebo upoštevati, če je partner pripravljen iti v kaj takega ali ne.
0
A tree too big to embrace ... is born from a slender shoot. A nine-story tower ... rises from a pile of earth. A thousand-mile journey ... begins with a single step.