Fluffy?

Prigode in nezgode naših ljubljenčkov
#241
Posted 28 December 2017 - 07:33 PM
Cosa vuoi che ti scriva?
Cosa vuoi che ti dica?
Tu sei ovunque in me.
#242
Posted 28 December 2017 - 07:34 PM


#243
Posted 28 December 2017 - 07:58 PM
Sarah, ja.
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#244
Posted 18 July 2018 - 07:32 AM

Dear Leonard. To look life in the face, always, to look life in the face and to know it for what it is. At last to know it, to love it for what it is, and then, to put it away. Leonard, always the years between us, always the years. Always the love. Always the hours.
#245
Posted 18 July 2018 - 09:04 AM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#246
Posted 18 July 2018 - 09:07 AM
A mas video tudi?
#247
Posted 18 July 2018 - 10:59 AM
#248
Posted 18 July 2018 - 11:37 AM
A mas video tudi?
Ali pa vsaj boomerang no? Haha
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#249
Posted 26 February 2019 - 12:05 AM
#250
Posted 20 March 2020 - 11:28 AM
Podgana, Kalypso, hahah, zgleda da sem zgrešila objave Stockholm sindrom, hahah
Midve sva pred kratkim bučko s posvojeno ribico Frido prestavili iz hodnika v kopalnico. V hodniku je bila v taki poltemi, v kopalnici je pa na svetlem. Ker je na belem ozadju, je začenjala postopno izgubljat oranžen pigment, zdaj ji je ostalo malo oranžnega po hrbtu. Spredaj ima pa samo še en tak hitlerjevski mustache oranžne barve
Današnja prigoda:
Jaz se redkokdaj ponoči zbujam, danes sem se predramila in razmišljala, ali se mi splača vstat in it na wc, ali počakam, da občutek mine, in zaspim nazaj, to ponavadi naredim.
Par minut sem se še premetavala in skušala zaspat nazaj, potem sem pa ugotovila, da bom verjetno še nekaj časa pokonci, ker sem ostala budna. Ok. Se odločim, da grem lulat, v temi, ker če prižgem luč, se bom pa res popolnoma predramila. Grem proti kopalnici, priprem vrata, slišim, da jih nekaj hoče odpret (včasih maček sledi v kopalnico in te gleda, in mjavka, ko sediš na školjki).
Vstanem, si umijem roke, grem iz kopalnice. Stopim na nekaj zdrisasto mokrega, me vse mine, ker včasih maček del kakca v svojem besnem kopanju peska v mačjem wc-ju kak del kakca ven zmeče. Včasih se pa pobruha. Skratka, eno neprijetno opravilo pucanja ob 3h zjutraj me je čakalo... Pa že mislim skoraj it mimo, kao, ma ne, bom zjutraj... Vseeno prižgem luč, vdana v usodo, zdaj popolnoma prebujena.
Napol sleba vidim nekaj rdečkasto belega na tleh pred kopalnico, pogledam še enkrat...
F R I D A ! ! ! !
Na tleh pred vrati kopalnice leži ribica. Mene je skoraj kap. Sem jo prijela v roke in dala v vodo v bučko, kao, saj mogoče bo pa še plavala?? Na tleh je bila negibna, tako da sem se že poslovila od nje, prav hudo mi je bilo, najina doggy ribica... :/ taka prisrčna, vsakič fehtarila za hrano, ko si prišel v kopalnico.
V vodi je pa oživela. HVALABOGU!!!!! Sem ji hitro nasula not še za jest, pa je bila prešvoh, da bi se zmenila za hrano.
Jaz sem se vrnila precej pretresena nazaj v posteljo, kaj pa naj, riba je v vodi, nimam kaj za naredit. Maček je ves ta čas spal na postelji v drugi spalnici in ni niti mrdnila. Jaz sem se še nekaj časa premetavala, razmišljala, ali bo uboga riba dočakala jutro živa, ali je bil za njo to prevelik šok... Padla/skočila je iz bučke na polico in na tla v kopalnici, cca 1m višine + potem je še 1m po ploščicah drajsala do vrat. Pa jaz sem rahlo stopila na njo, ko sem šla iz kopalnice ven.
Če se jaz ne bi zbudila,
se odločila, da grem lulat
in potem nazaj grede stopila na to nesrečno ribo
bi Fride ne bilo več.
Kaka je verjetnost, da se kaj takega zgodi, da sem takrat, ko je to nesrečno bitje hlastalo za kisikom na zraku, vstala in šla v kopalnico. In jo po norem naključju zaznala na tleh.
Potem sem zaspala nazaj in sanjala, da sem vsa razburjena to razlagala cimri in da sem dala preko bučke cedilo za špagete, da se kaj takega ja več ne ponovi.
Frida je danes zjutraj pojedla zajtrk in izgleda običajno živahna. Faca ja. Nimam kaj več za dodat.
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#251
Posted 20 March 2020 - 11:47 AM

#252
Posted 20 March 2020 - 02:04 PM
Go, Frida!
Pablo Picasso
#253
Posted 20 March 2020 - 10:28 PM
#254
Posted 21 March 2020 - 09:06 AM
S tekim srečnim koncem bi bilo škoda, če ne bi
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#255
Posted 21 March 2020 - 01:13 PM

Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#256
Posted 22 March 2020 - 12:20 AM
S tekim srečnim koncem bi bilo škoda, če ne bi
![]()
True.

#257
Posted 06 May 2020 - 08:54 PM
B2D04800-DB1A-4855-9F92-3CF3809A972B.jpeg 125.28KB
0 downloadsDivje race verjetno ne spadajo med hišne ljubljenčke, pa vseeno: danes popoldne sem šel v mesto in pri Nami srečal račjo familijo. Po nekaj zapletih je prišel tipson s kartonasto škatlo, v katero sem spravil najprej 11 mladičkov, nato pa še mater raco, ki je uspela pobegniti, pa jo je ena ženska ulovila, da sem jo lahko zaprl k mladičkom. Odnesel sem jih v tivolski bajer in spustil. Vmes so se vse račke polulale... Prilagam slikovno gradivo.
ESTOY FLOR DE ATORRANTE
UN CONTURSI MALEANTE
#258
Posted 06 May 2020 - 09:03 PM

Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#259
Posted 06 May 2020 - 09:11 PM
A jooo, Errol, bejž no <3 Lepo!!!
Pri nas imamo tudi ob ribniku en račji par in male račke, zadnjič je ata raca gagal na vso grlo
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
#260
Posted 06 May 2020 - 09:13 PM

Legenda si, Errol! Samo je pa tudi smotana, kam jih je pripeljala. Pa najbrz je nekje tudi ata.
Dear Leonard. To look life in the face, always, to look life in the face and to know it for what it is. At last to know it, to love it for what it is, and then, to put it away. Leonard, always the years between us, always the years. Always the love. Always the hours.
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users