a si pol našla?
Ej, ja. A si mislila Moda Bravo??
Sam ko gledam vse te oblekice, si želim, da bi spet mela maturantski


Posted 09 January 2010 - 11:00 AM
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
Posted 09 January 2010 - 11:19 AM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
Posted 09 January 2010 - 01:38 PM
Posted 09 January 2010 - 01:42 PM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
Posted 09 January 2010 - 02:06 PM
Posted 09 January 2010 - 02:14 PM
Posted 09 January 2010 - 02:21 PM
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
Posted 09 January 2010 - 06:57 PM
Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
Posted 09 January 2010 - 07:13 PM
Posted 09 January 2010 - 07:22 PM
After all this time?
Always.
Posted 09 January 2010 - 07:25 PM
Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
Posted 09 January 2010 - 07:27 PM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
Posted 09 January 2010 - 07:28 PM
Posted 09 January 2010 - 07:39 PM
After all this time?
Always.
Posted 09 January 2010 - 07:49 PM
Posted 09 January 2010 - 08:08 PM
Posted 09 January 2010 - 08:41 PM
Odkriti srečo. Jo loviti in ujeti. Se prepustiti. Gledati z odprtimi očmi, vonjati, poslušati, se čuditi. Biti radoveden, ceniti lepoto in preproste, majhne in srčne stvari, srčne ljudi, trenutke. Čričke. Predvsem ne pozabi na čričke. Brez njih ni poletja.
Posted 10 January 2010 - 11:20 AM
Ne, ona nima žametnih oči in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni in usta bi se od koral ločila.
Sem videl rože bele in rdeče, na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče, kot vonj, ki diha njeno ga telo.
Njen glas poslušam rad, četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem; ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse, ki pesem jih slavi lažniva.
Posted 10 January 2010 - 11:58 AM
Dear Leonard. To look life in the face, always, to look life in the face and to know it for what it is. At last to know it, to love it for what it is, and then, to put it away. Leonard, always the years between us, always the years. Always the love. Always the hours.
0 members, 0 guests, 0 anonymous users