358 replies to this topic

[DiLeMa]

Mislim, da nisi upravičena in nimaš nobene podlage, da za druge ocenjuješ in jih določuješ, kako čutijo. In jaz dobro vem, kar čutim in vsekakor razumem ženske, ki si želijo otroka.

Tle ne gre zate, ampak na splošno za vse ljudi. Na živce mi gredo stavki, kot so ''vem, kako se počutišl'' in podobno, sploh takrat, ko so dejansko popolnoma absurdni in neupravičeni. Postaviti se v čevlje nekoga drugega je zelo težko celo takrat, ko si šel sam skozi isto stvar, saj ljudje zadeve doživljamo drugače. Prav smešno in naravnost neumno se mi pa zdi, da rečemo da razumemo nekaj, česar še sploh nismo dali skozi in lahko torej samo predvidevamo, kar pa je itak bolj tako-tako.

Lahko ti razumeš neke površinske razloge, zakaj nekdo hoče otroka, kot lahko tudi Dragica razume neke površinske razloge, zakaj nekdo noče otroka. Ne moreš pa ti rečt, da veš kako se ona počuti, ker sploh ne poseduješ istih čustev kot ona, torej ti je želja do otroka tuja in je sploh ne čutiš. Torej kako lahko razumeš čustvo, ki ga sploh ne čutiš? Menda se tle jasno vidi absurdnost situacije.

In ravno to je tisto, kar je hotela povedat Dragica in kasneje tudi jaz. Lahko sprejme to, da nekdo noče otrok in je s tem sprijaznjena ter se ji ne zdi napačno, ne bo pa razumela nekih čustev, ki tebe vežejo na to odločitev, ker sama čuti popolnoma drugače in jo navdaja želja po otroku ter si ne predstavlja, da te želje ne bi bilo.

Torej razume razumsko, ne razume pa emocionalno, ker ji je to nekaj tujega, tako kot je tebi emocionalno tuj njej anspekt, tudi če me skušaš prepričat v nasprotno. In tle ni popolnoma nič napačnega.

[Hsul]

ker družba tudi od nje tako pričakuje

Mislim da tole ni najpomembnejši faktor. Po moje je najpomembnejši biološki oz. nagonski faktor, saj jerazmnoževanje oz. obstoj primarna naloga vrste, tudi človeške (seveda gledano globalno in ne na posameznika).

Seveda z razvojem in evolucijo smo se (do neke mere) naučili nadzorovati nagone in posledično si več vsaka ženska ne želi otroka. Intristično gledano (z vidika človeškega organizma) pa je imeti otroka povsem normalno in pričakovano. Upam da me zagovorniki in kontarši otrok ne bodo narobe razumeli. Probal sem čim bolj objektivno tole napisat.

[Fluffy The Stud Eater]

Prav smešno in naravnost neumno se mi pa zdi, da rečemo da razumemo nekaj, česar še sploh nismo dali skozi in lahko torej samo predvidevamo, kar pa je itak bolj tako-tako.

Ne moreš pa ti rečt, da veš kako se ona počuti, ker sploh ne poseduješ istih čustev kot ona, torej ti je želja do otroka tuja in je sploh ne čutiš. Torej kako lahko razumeš čustvo, ki ga sploh ne čutiš? Menda se tle jasno vidi absurdnost situacije.

Nisem rekla, da VEM (iz izkustva), ampak da RAZUMEM (nekatere reči lahko nekako razumemo tudi brez izkustvene podlage... prav pristno pa ne morem razumeti iz izkustva ne jaz, ne ona (klko vem, hehe), a ne)).
Itak da lahko razumem čustvo, ki ga ne čutim. Na nek način lahko razumem marsikaj, kar ne čutim, pravzaprav.
Tisti tvoj stavek zgoraj - torej potemtakem nobeden nič pravzaprav ne razume oz. je vse bolj tako-tako, dokler sami tega ne doživimo (tukaj se celo do ene mere sicer strinjam, ampak nikakor pa ne v tako ortodoksni obliki) - torej tudi ona pravzaprav ne razume lastnic otrok (čeprav si jih sicer želi), ker namreč ni tega dala skozi...


Hsul,
No, jaz bi rekla, da so se ženske predvsem začele zavedati, da to, da imajo možnost rojevanja, še ne pomeni, da se ga morajo absolutno in sigurno poslužiti in da je to njihova dolžnost.



In ohjoj, če bi vedla, da se bo iz tega mojega nedolžnega vprašanja razvilo takšno filozofiranje, ga ne bi niti natapkala. =)

[Hsul]

Nikjer nisem napisal, da je rojevanje dolžnost!!! (Dolžnost do koga?)

Pa tako sem probal jasno napisati. Očitno ne jasno dovolj! Se bom v prihodnje še bolj potrudil.

[DiLeMa]

Nisem rekla, da VEM, ampak da RAZUMEM.
Itak da lahko razumem čustvo, ki ga ne čutim. Na nek način lahko razumem marsikaj, kar ne čutim, pravzaprav.
Tisti tvoj stavek zgoraj - torej potemtakem nobeden nič pravzaprav ne razume oz. je vse bolj tako-tako, dokler sami tega ne doživimo (tukaj se celo do ene mere sicer strinjam, ampak nikakor pa ne v tako ortodoksni obliki) - torej tudi ona pravzaprav ne razume lastnic otrok (čeprav si jih sicer želi), ker namreč ni tega dala skozi...

Razumet situacijo in želje ali pa dejansko čutit tuje čustvo sta dve različni stvari, ki ju že skos poskušam ločit, pa se očitno ne razumeva. Dragica je torej hotela le povedat, da nikoli ne bi mogla čutit česa takega kot ženske, ki nočejo otrok, lahko sicer RAZUMSKO ozavesti vaše razloge proti in se ji ne zdijo napačni ali slabi, vendar pa EMOCIONALNO ne more razumet tega, ker so njena čustva popolnoma drugačna.

In tako kot si rekla, da ne more dejansko razumet lastnic otrok - ja, tako je, se strinjam. Lahko si razumsko misli, kakšna je ljubezen do lastnega otroka, lahko se strinja, da mora bit to nekaj zelo lepega in mogočnega, ampak to je dejansko le predvidevanje, za katerega ne more točno vedet, če je resnično, lahko si pa misli. Ne more pa dejansko čutit točno tisto, kar čuti mati - to lahko čuti le mati sama, ne pa nekdo, ki otrok sploh nima - ker se takšna čustva še niso imela priložnost razvit.

[Fluffy The Stud Eater]

Hsul,
Saj ti nisem nič nasprotovala. Bolj dodala.
No, marsikdo je mnenja (ne nujno tukaj na forumu, čeprav bi si upala trditi za vsaj enega, ki sicer se najbrž še sam tega ne zaveda v svojem razmišljanju, je pa po mojem mnenju očitno to prisotno), da je na nek način dolžnost ženske, da rojeva... da nadaljuje rod, človeštvo... sicer bi izumrli (no, špricnit in it stran itak ni problem, tak da prisotnost tega tu je samoumevna, haha)!


DiLeMa,
ja, z zadnjim odstavkom se strinjam.
Reči Dragici, da je debata zaključena in da jo lepo pozdravljam. =)

[DiLeMa]

Dragica pozdravlja nazaj.

[Anja88]

To je pa velik problem, da ženske na otročičke, ki zrastejo v malo večje otroke, najstnike, mladostnike...Gledajo emocionalno bolj, kot pa razumsko. Zaradi tege je pa vse več podivjanih "otrok" ki težijo vsem okoli sebe, ker jim starši dopuščajo njihovo, na začetku za nekatere, "živahno obnašanje".

Potem pa mučijo ljudi, živali...in uničujejo naravo ter okolje

No sem malo zašla...

[_M_]

[color=#663366]se mi zdi, da pa mora imeti človek tudi srečo (ali je to usoda ), da si najde osebo, ki ima iste želje in poglede na svet kot ti. posebaj, če ne želiš imeto otrok, ker taki so pač bolj redki.

Ja, res je, jst se zavedam, kako je skoraj neverjetno, da si oba z mojim partnerjem ne želiva otrok. Midva sva sploh že takoj od začetka ugotavljala, kako neverjetno sva si podobna v razmišljanju, čisto nasprotje od bivšega, ki je tudi že pred leti izrazil željo po naraščaju.
In to neskladje res lahko loči par...

[DiLeMa]

To je pa velik problem, da ženske na otročičke, ki zrastejo v malo večje otroke, najstnike, mladostnike...Gledajo emocionalno bolj, kot pa razumsko. Zaradi tege je pa vse več podivjanih "otrok" ki težijo vsem okoli sebe, ker jim starši dopuščajo njihovo, na začetku za nekatere, "živahno obnašanje".

Potem pa mučijo ljudi, živali...in uničujejo naravo ter okolje

No sem malo zašla...

Tle gre za to, da vsak starš, ki ima rad svoje otroke, gleda na njih ful emocionalno, čemur se itak ne more izognit, vendar to še ne pomeni, da mu zato avtomatsko popušča. Tle gre predvsem za to, kolk soli ima starš v glavi. Dam lahko dejanski primer - moja 10 letna sestrična ima totalno ljubečo mamo, je edinka in moja teta je mama samohranilka, torej sta res ful navezani in teta tamalo naravnost obožuje, vse bi naredila za njo, kar pa ne vpliva na vzgojo. Tamala je izjemno priden otrok že od nekdaj, samostojna, ubogljiva, odličnjakinja, ki že več let redno trenira ples in igra flavto in čeprav dobi vso mamino pozornost, ni razvajena.

Stvar je samo v tem, da je vsak starš do svojega otroka izredno težko objektiven, ker so posredi močna čustva, kar pa ni nujno, da slabo vpliva na vzgojo, če ohrani starš trezno glavo. Tle je dosti odvisno od tega, kakšen je na splošno starš po karakterju, kako odločen in vztrajen je v življenju, posredno potem tudi pri vzgoji otroka. Emocionalnemu pogledu na otroka se pa nikakor ne da izognit. In ne zanikam, da obstajajo slabi starši, zatorej sem mnenja, da obstajajo tudi slabi otroci, ki so njihov produkt - otrok se uči po zgledu staršev, to je dejstvo. Se pa noben otrok ne rodi že slab.

[sade]

Dragica pozdravlja nazaj.

in v kakem odnosu si ti s to dragico?
just wondering

[DiLeMa]

Moja 8 let starejša sestra (čeprav sem jaz tista bolj zrela, seveda ). Pa v resnici ji je ime Staša, ampak jaz jo kličem Dragica.

[sade]

e pa daj!! kaj res? jaz sem mislila, da je pa to zajebancija in se ona izdaja za tvojo sestro
še zdaj sem malo skeptična

[DiLeMa]

Zaka zaboga bi si šla izmislit tako bedarijo?

[sade]

kaj pa jaz vem čist možno, da komu kaj takega pade na pamet.

[DiLeMa]

Tako slabo mi zaenkrat še ne gre.

[sade]

jaz sem mislila, da si je ona zmislila, ti pa pač sodeluješ. eh, se vse eno

[veselasmrketa]

jaz mislim met otroka šele pol k ne bo več na svetu tastarih od mojga fanta ker so zlo egoistični,in ne maram da bom mogla namesto za svoje otroke skrbet za njih,tega filma oni vidli ne bodo,itak pa majo še enga sina pa naj on skrbi za njih,mojih otrok ne bo noben podjebaval kot so drugi mene

[Colt]

Vesela smrketa, pa kaj za vraga maš ti s temi tvojimi starši od tipa? Daj malce pošlihtaj zadevo no, ker nisi prav nič vesela...

Kar pa se same teme tiče...in Dileme ter Dragice...sedaj pa ne vem, je Dilema sestra od Dragice, al je Dragica sestra od Dileme?

Vsekakor pa zanimivo branje...no, jaz osebno se vedno večkrat zalotim da razmišljam o otrocih. Idealno...dva zdrava fanta Bomo videli...verjetno pa ni več daleč dan.

G

[inchika]

Zakaj pa glih 2 fanta? A ni bistvo to, da je otrok zdrav, ne glede na njegov spol?!