465 replies to this topic

[tasika]

Ravno zaradi tega sem se jaz odločla da ne bom šla študirat arheologije. Egipta, ki ga obožujem skoraj nič. Seveda je logično, da bo poudarek na rodni državi, kjer si arheološka najdišča lažje ogledaš. Na žalost pa pri nas nimamo kakšnih jako zanimivih (vsaj za mene ne) najdišč.

[Lejkica]

Logično je, da bo poudarek, itak, samo je bilo pa vse sam Slovenija, slo, slo... Razen dveh,treh predmetov, pa še od teh dveh, je bil en profesor tok počasen, da je bil živ dolgčas (ga ni več baje zdej). Drugače pa je treba iz ene najdbe v Sloveniji narediti celo znanost. Eh, mene je minilo v 2. letu, čeprav sem ogromno izpitov nardila. Pa ne rečem, izkopavanje samo je the best. Ampak jst naj bi imela diplomo o arheologiji kot znanosti, a o velikih kulturah, ne bi imela pojma o pojmu, znala bi pa narisat do črtice eno sponko oz. fibulo, ker je bila pač najdena v Slo in jo znala datirati po stotih različnih možnosti, od tega jih itak pol ne drži. Kr neki. Če bi blo pol predmetov recimo bolj za Slovenijo, ostalo pa še druge kulture, ki na našo državo niso nič vplivali ali pa samo posredno z drugo kulturo, bi definitivno ostala.

[Braunkopf]

Mene ni razočaralo zaenkrat še nič, ker sem imela za razliko od vajo čisto realna pričakovanja - že prej sem se ornk poznaimala kaj točno se predava, kako zgleda študij, poznala sem predmetnik. Mislim je pa logično da se boš težko specializiral za neke kulture, ki dejansko nimajo veze s tvojo državo. Tako je po vsem svetu; izjema so nekatere glavne univerze (v Nemčiji, Angliji, Ameriki, in pa modra še kje), ki so dobesedno začele z raziskavami v denimo Egiptu, Mezopotamiji, na Kitajskem, v Monogliji, srednji in južni Ameriki, itd. In lahko zraven prideš bolj ali manj če navežeš stike s temi univerzami, al pa če greš študirat v tujino (o tem se bom ravno zdaj pozanimala, da vem kako in kaj). Drugač je pa v osnovah ista štorija - osredotočajo se vsi študiji na lastno ozemlje, imaš pa ponekod na izbiro še predmete ki se ne navezujejo direktno nanj, ampak ima ta uni neko tradicijo arheoloških raziskovanj v bolj eksotičnih kulturah.
Glede Egipta niti ni tako nemogoče it "izkopavat" tja - en od asistentov ima pogodbo z uni v Neaplju da gre za mesec, dva kopat tja, pa če si želiš ostat in študirat tam se tudi da, samo se moraš sam znajt pri in po študiju.

Pa glede tega da je poznat artefakte kr neki... Tko pač je pri vseh arheoloških smereh, tudi pri egiptologiji itd. In je pol logično, da se nikoli zares ne spozna preteklosti, so pa nekateri sistemi v definitivno pomoč.
Pa že tko al tko je znanje ki ga dobiš nekje ko končaš z diplomo, zgolj začetno, prave izkušnje dobiš šele z rednim delom na in izven terena. Tko da se niti ne strinjams tem da bi uvedli še neke predmete ki se niti ne bi navezovali, na to kaj mi resnično rabimo za dobro delo in konkurenčnost v Sloveniji. Se pa bo to zgodilo čez eno leto, ko se uvede bolonc; med predmetniki bo (bojda...) tudi Egipt, srednja/južna Amerika, morda Mezopotamija.

In ja Grosmanca je še na faxu. Večini dela probleme, imo je pa ipak še velik drugih profesorjev ki so mi totalno bolj "brcnjeni v temo".

[Lejkica]

Vem, se strinjam s tabo. Tudi jaz sem se pozanimala o študiju, sem vedela za vse predmete in kaj bo, da si v 3. in 4. pač izbereš 4 al kako že (mal sem že pozabila),. Sem pa pač v 2. letniku ugotovila, da me to ne zanima, da me res zanima bolj Egipt npr. tudi Rim (prfoks, ki je bil takrat pojma ni imel oz. je tri stavke povedal v 3urah. Jao). Glede datiranja o artefaktih sem se spomnila na kovinska obdobja (če je še una prfoksa nevemkakojiježe ime, pol veš, kaj je počela s tistimi prosojnicami na projektorju in je blo za moje pojme preveč detajlno). Sej je prav, da veš o čem gre, ne pa da moraš vsak artefakt točno povedat, kdaj ga je kakšen Nemec datiral, ker je itak falil in ta sistem ne velja. Prav je, da veš kdo je bil in da je ustavril neko datiranje, sam ne pa da morš vse na pamet znat, če je itak narobe. Ko rabiš to, pač vzameš knjigo v roke, in pogledaš kam je ta tip to uvrstil... JKo si pa v 3. letniku, pa vzam eš ta predmet, pa ajde, se piflimo te malenkosti, če se boš pač usmeril tja. Jst sem pač samo mnenje povedala, zakaj mene osebno ni zanimalo. Da je vseen preveč na Slovenijo omejen. Bilo. Jst sem bila 10 let nazaj tm, zdej ne vem kaj je.

[Braunkopf]

Tisti za Rim ne vem kateri bi bil... Mogoče Slapšak? Sam je kr zgovoren no, čeprav ima predavanja v prvem in drugem že nekaj časa ena druga prof. z kranjskega mestnega (?) muzeja. In lah rečem da je ful zahtevna, mi edino še od nje izpit iz prvega l. dela preglavice (moram pa letos narest tega in še enega njenega za drugi). Poleg tega da zahteva datacije in geogr. razprostranjenost za vse tipe amfor ki so ble najdena pri nas, pa jasno še vse ostale predmete hoče da znamo na pamet z letnicami in vse še večino slovenskih del na to temo, pa ogromno nekih tujih. To je pa že meni preveč .
Za kovine verjetno misliš Bibo (Teržan), taka manjša s pažem? Meni je pa ona ful uredu, še z njo sem šla to poletje na teren na Hr skupaj z nemškimi študenti in mi je dalo ogromno elana. Mene najbolj od vsega zanimajo kovine, tko da sem s tem delom študija ful zadovoljna, edino premalo ur mi je .
Ne vem no, jst bi nardila tko, da bi magar tle diplomirala pa bi šla pol še v tujino razširjat znanje (predvsem me še zanima egejski prostor, antika - Rim mogoče najmanj od naštetega, Mala Azija, Mezopotamija, daljni Vzhod, Sibirija in Mongolija), upam da bo kaj iz tega.

Je pa po drugi strani kar dost ljudi ki odnehajo od študija, ravno zarad istih ali podobnih razlogov kot ti. Sej mislim ok, šla si pogledat, dobila neke izkušnje, pa si vidla kolko ti ustreza, ne. Mislim pa da se študij ni kaj dost spremenil od takrat, mogoče je sam kdo odšel zaradi konstantnih konfliktov, ene par profesorjev je pa postalo rednih .

Kje ste pa imeli prakso? Pa poznaš še koga od sošolcev, oz. veš za koga da se je zaposlil kot arheolog? To je tisto najtežje pri študiju (sam študij itak ni težek).

[Lejkica]

Ja, Slapšaka sem mislila. On je bil res zgovoren drugač, men je bil ful uredu. Takrat je bil predstojnik, ampak Grosmanca mu je skoz kontra dajala, kakor da je ona najboljša v tem, on pa blage veze nima. On je bil pa kr tih, pa si svoje mislil. Men je bil kot ata smrk. Tak prisrčen. Na predavanjih je bil pa jao... ful je počas govoril, iskal besede, po nareku si lahko pisal, pa še kranclal si lahko črke. Na koncu je sicer povedal, kaj je treba znati za izpit in je ful naneslo. Sam ne tolk kot pri tebi. Uf... men je bil to eden izmed najlažjih izpitov.

Pa študij ni lahek. Je treba ogromno litarature pregledat (pa še večina jo je v nemščini, pa italjanščini, hrvaščini). Nas se je ene 8-10 zbralo v 1.letniku, in je pol vsak neki iskal in kopiral, da je bilo lažje. Ker če bi vsak moral vsak predmet zase brskati po knjižnici in kopirati, bi blo ful težje in najbrž se tud ne bi izšlo. Jst sem imela konec 1. letnika narjeno, mislim da, 21 pogojev od 24-ih. PA nisem šla v 2. letnik, ker so mi mankali ravno 3 arheološki predmeti. Metodologija -Grosmanca (kok se midve nisva mogle, jooj. Čeprav seminarsko sem imela ful dobr narjeno, mi ni nikol nič sikala, sam drgač pa manj te vidim, raj te imam), Grška umetnost - djurič al kaj že, pa še neki nisem, pa se ne morm spomnit. LAtinščino sem, pa Bibo sem, mlajša obdobja sem, neolitik itak.. ne vem več. Sem vseeno za 2. letnik delala izpite, sam sem imela pol hude družinske probleme, pa vse skupi mi je šlo na jetra, pa sem pol vse pustila sredi druzga letnika.

Aja, Biba ja.. Men je bila ona tud kul, sem takoj naredila njene izpite (tud 2.letnik), sam s tistimi prosojnicami, pa datiranjem po nekomu, ki je imel itak narobe, to mi je šlo ful na živce.

Na praksi sem bila prvo leto na Ljubljanskem gradu- hudo dobr. Sam je tisto leto Novakovič pri višjih letnikih nekaj zajebal, in pol kao študentje niso smel več gor biti. To je blo takrat rečen, sam ne vem, a pol to drži. Drugo leto smo bili pa na Rodiku (men se zdi). Sem šla kljub temu, da sem že študij pustila. Izkopavanje je bilo men res ful dobr. Kle je pa Grosmanca zbolela, je ni bilo 1 teden in smo uživali u nulo. S profesorji vred.

Sej mi je žal včasih, da sem pustila. Greš lohk pol še drugam se izobraževat. Mene očitno ne zanima tolk. Takrat ko sem bila jaz na faksu, je bilo ful 30-letnikov. Je tole res težko dokončat, razen če si u nulo priden. Moji sošolci so bili Jožica, Marko, Mia, Evgen, Samo.. ne vem, a jih poznaš. Jožica, Mia, pa Marko, so sigurn že končali. Pa Strgar... oni so bli v nulo v tem poslu. Sam smo zgubili stike, če jih pa poznaš, pa povej plis. Bi jih rada vidla spet kaj.

[Errol]

Ne morem ostati tiho: normalno je, da je zahtevnost študija na univerzi višja, kot je bila na srednji stopnji. Vsaka stroka ima svojo zgodovino in teoretska izhodišča, ki jih mora vsak, ki želi delati v določeni stroki, poznati. To velja za vse, tudi za tiste, ki so bolj "praktiki" in se ne mameravajo posvečati raziskovanju. Stroko je pač treba poznati. Če hočeš od študija na falukteti kaj odnesti, se pač moraš usesti h knjigi in delati; brati tisto, kar neposredno zahtevajo izpiti, pa tudi druge reči. Največja žalost je, ko na izpitu vidiš, da se je študent/ka nadudlal/a le tisto, kar mora vedeti, da odgovori na vprašanja, debatirati pa ni sposoben/a, še manj, da bi imel/a svoje mnenje o stvareh. Študij je težak kot si ga narediš sam. Če hoče kdo študirati jezike je dobro, da na fakulteti ne začne iz niča. Če že, mora delati več, da bo do diplome obvladal jezik. K študiju jezikov spada slovnica, tudi historična in primerjalno jezikoslovje. Brez tega pač ne gre, četudi pri svojem kasnejšem delu tega človek ne bo rabil.

Pri umetnostni zgodovini in arheologiji je res huda pomanjkljivost, da študentje ne izvejo nič o izvenevropskih kulturah/umetnostih. To je zaradi zgodovinske oziroma ideološke obremenitve, ki zaznamuje vse vede, ki so včasih bile pojmovane kot nacionalne vede. Praviloma profesorji niso bili dolžni niti znati tujih jezikov niti objavljati v tujih strokovnih revijah, kar je za tehnike in naravoslovce dobesedno imperativ. Situacija se glede tega zelo počasi spreminja. Seveda vsega tega človek ne more vedeti, še manj razumeti, če se ne ukvarja z zgodovino lastne stroke in ne pozna teoretskih izhodišč, ki so veljala v določenem času.
Konec koncev pa diploma v žepu pomeni ne samo, da je človek usposobljen opravljati določeno delo, marveč tudi to, da je izobražen in razgledan ne samo v lastni stroki, ampak tudi širše. Resnici na ljubo, je akademske vzgoje med študijem zelo malo, celo nič. Če bi bila, bi bil osip še večji.

Če človeka določena stroka zanima in je prepričan, da je to to, pol ne bo težav. Nerodno je, če človek ne ve čisto dobro, kaj ga v resnici zanima, kaj bi hotel početi do konca svojih dni. Jaz sem imel glede tega kar srečo.

[Hevea]

Če hoče kdo študirati jezike je dobro, da na fakulteti ne začne iz niča. Če že, mora delati več, da bo do diplome obvladal jezik. K študiju jezikov spada slovnica, tudi historična in primerjalno jezikoslovje. Brez tega pač ne gre, četudi pri svojem kasnejšem delu tega človek ne bo rabil.

Nam so na japonščini rekli, da imajo rajši, da nič ne vemo, ko se prikažemo, kr dosti ljudi ki se prej uči, stvari narobe pošteka, pomeša itd.

[Errol]

Nam so na japonščini rekli, da imajo rajši, da nič ne vemo, ko se prikažemo, kr dosti ljudi ki se prej uči, stvari narobe pošteka, pomeša itd.

Za japonščino ne rečem nič. Za kak evropski jezik je pa bolje, da ga znaš vsaj malo še pred faksom. Pisat in govorit. Znanje jezika je to, da se res brez težav izražaš pisno in ustno. Če tega znanja nimaš, je diploma en ribez vredna (ribez je namesto k....).

[Lejkica]

Jaz sem hotela samo povedat, da smo delali v teamu, ne zaradi nerazumevanja jezikov, ampak zaradi obsega gradiva za izpit. Tukaj nimaš 5-10 knjig za izpit, ampak moraš ogromno knjig prebrskat, da najdeš določene članke, ki jih rabiš. Tako, da je nekdo za kopirnim strojem stal in kopiral, ostali smo pa knjige, zbirke, članke nosili. Nam je vsem vzelo manj časa, pa še hitreje je bilo gradivo zbrano. Meni je bil ta način študija všeč. Piflanje gre pa tudi meni na živce; ko vidiš, da nekdo na pamet vse govori in mu po očeh vidiš, da sploh ne ve kaj in o čem govori (pa po možnosti še z roko nakazuje, kako strani obrača).

[Braunkopf]

Uf, kok ste napisali .

Lejkica:
Glede "Slapota" je tko da je baje prej bil dost škrbast, je pa pred kakima dvema letoma dobil protezo in zdaj odlično govori. Sem že od nekaterih drugih, malce starejših študentov slišala da ga ful niso nikoli razumeli. Je pa, kot sem napisala redko predaval, mi smo ga v 1. l. imeli samo ene trikrat, ostalo vse drugo profesorco. V 3. in 4. l. je pa pogosto predavala njegova žena (tudi neka arheologinja), ki je v nulo "obvladala" in bla ful zgovorna, zanimiva. To mislim da lih ni blo legalno, ker bi po zaklonu ure moral imet on, in ga je zgleda nekdo razkrinkal, tko da je od letos spet stalno on na razporedu (predava pa večinoma mitologijo, rimsko urbanizacijo in vojsko - žal me nič od tega ne zanima preveč, mitologije sem imela ogromno že v srednji).

Je pa ful lepo slišat kako ste sodelovali, pri nas je tega ful ful malo. Jaz recimo se dobro razumem z parimi osebki na faxu in njim z veseljem pomagam, eni so se mi pa zamerili in jim pač ne. Se mi zdi da je pri nas že od samega zaletka blo kar dost tekmovalnosti s strani nekaterih, pa ful hitro ko smo se spoznali smo se nekak razgrupirali pol so se pa začela obrekovanja. Tko da nekih res pravih prijateljev s faxa skoraj da nimam... Z nekaterimi smo si bli ful blizu, pa so se pol tud zgodile neke situacije, pa mam neko rezervo.
Tko da team spirita ni, velikokrat ti nihče niti ne pove za kakšne bistvene informacije. Je pa tako verjetno že skoraj povsod.

Zdej je predstojnik oddelka ena za mlajša (Predovnik), prej je bil pa Budja . Itak pa nekih bistvenih novosti ni.
Grosmanca zna bit precej glasna ja. Stalno kurca kolege, samo jst je druge niti ne poznam. Pa za razliko od nekaterih drugih tudi ima nekaj pojma, nekaj - ne pa preveč . Slutim da bom mela letos težave z njo, ker n hodim na predavanja, itak mam pa za nazaj še za narest njen izpit. (v prvem mi je zmanjkal torej njen, od rimske pa od Novakoviča, pa sem tega zadnjega nardila, Grosmanco sem šla prejšnje leto ko sem ponavljala 3x delat, amapk s ful slabimi zapiski, v četrto pa mislim da bo šlo , Rimska mi pa dela nočne more no)

Na praksi smo bli mi prvo leto na Rodiku, s Slapotom in Grosman, je bla pa slednja totalno dobre volje in nam je blo ful ok. Najdlo se pa itak ni nič . Naslednje leto so šli ostali v paleolitsko jamo Mala Triglavca z Horvatovo pa Mlekužem (to je že skoraj standard, že ene par "generacij" hodi v drugem v to jamo; jaz nisem šla ker sem ponavljala). Letos niti ne vem kaj bo... Odvisno kako se bo odločila presvetla Grosman, ker rabim za prakso njen izpit 1, je pa prvi rok šele 30. maja, lahko pa da bo praksa že prej in me ne bo spustila. Pol pa tudi v višji letnik ne vem če bom prišla brez praske. Mogoče če se spet zmenim z Bibo da grem v Monkodonjo. Se bosta pol kregali med sabo .
Ne vem kaj je Novakovič zabluzil, sem že slišala o tem, pa tudi praks res ni več na gradu...

Uf... Po imenih težko rečem če poznam te ljudi, Strgar se mi pa res ful znano sliši, ampak stikov pa nimam z njimi. Žal .

Errol:
Hmmm... Pri nas se sicer ne zahteva znanje tujih jezikov, z izjemo latinščine, za katere izpita sta pogoj za napredovanje v višji letnik. Je pa ogromen plus (če že ne skoraj obvezno) če govoriš predvsem nemško. Ogromno literature je v tujih jezikih, kot je že omenila Lejkica, pa tudi profesorji večinoma pišejo članke v dveh jezikih. Al kako bi rekla - članek je sicer napisan v slovenščini, pa zraven še preveden v (največkrat) nemščino, angleščino, italijanščino. Nekateri pa zgolj v tujih jezikih (denimo Biba je korespondent z berlinskim arheo. inštitutom in ima ogromno člankov v nemščini), si ne bi upala trdit da katerkoli izmed profesorjev ne zna vsaj še enega tujega jezika, poleg standardne angleščine in srbohrvaščine.

Glede teh neevropskih kultur je pa tako, da npr. letos pri seminarjui obravnavamo Skite in s tem predvsem področje Mongolije, Sibirije in Črnega morja. Sicer jasno zato, ker so imeli Skiti ogromen vpliv na Evropo. Pa denimo pri neolitiku je glavna tema Turčija in Bližnji Vzhod, pa Kitajska.
Sicer se nekatere teme ne obravnavajo pri pouku, a še vedno lahko stopiš do kakega prof. in ag povprašaš o literaturi glede kultur/civilizacij ki te zanimajo. Pa ti bojo z veseljem pomagali. Tako kot pri večini stvari v življenju je pa na tebi da se poznanimaš o tem kar te zanima. Sej literature je dosti, stopiš v kontakt s kakšnim raziskovalcem teh kultur, organiziraš kako srečanje, okroglo mizo. Da se no .

[Errol]

Crna,

Naši prfoksi so znali kajpak nemško. O angleščini starejši prfoksi niso imeli pojma, genracija Slapšak, Biba, Timotej, et co. so mlajši. Ko je bil v Lj. Lewis Binford, so lomili anglščino, da je bilo joj. Štekali niso prav dosti, ker se je Binford takrat šel processual archaeology in so ga gledali kot marsovca. Pol se je scena prevetrila, stari so šli v penzijo in pod rušo... Literatura je za nas kunsthisterike in arheologe itak nemška, italijanska, francoska, samo angleščina je zdaj tako: publish in English or perish. Naši arheologi še vedno radi objavljajo v nemščini. Ma to je tema za zelo veliko vina in piva. Moraš veliko brat, da štekaš, kaj dogaja in predvsem, zakaj. Neham težit.

[Braunkopf]

Pa kolko si ti sploh star, če smem vprašat?

Kunsthisterik en.

[Lejkica]

Ne vem kaj je Novakovič zabluzil, sem že slišala o tem, pa tudi praks res ni več na gradu...

Glede na to, da sem bila jaz ravno tisto leto tam na gradu, je bilo tkole. Novakovič je "spal" na stolu kot ponavadi, in ko so ga študentje višjega letnika (nas je imela itak Grosmanca) vprašali, kaj naj naredijo s to plastjo, je rekel, to vse stran zmečte, ker ni nič. Ven so zmetali celo plast neolitika. Tako se je takrat govorilo, lahko, da je bila katera druga plast, samo bila je izredno pomebna. Pa tega od mene nisi slišala.

Ja, mi smo bili ful dober team. Skoz smo bili skupaj, se učili, pomagali, viseli cele dneve v Bizeljcu, pili, ga srali.. bolj smo ga srali, boljše nam je šlo.. hehe . Jaz sem ful uživala na tem faksu ravno zaradi folka, ker smo se imeli res luštn. Kot ena družinica smo bli. Meni ni žal za te dve leti, sem dobila dosti izkušenj. Pač ni bil to poklic zame. Me pa včasih nostalgija daje, lepi spomini.

Crna, sej bo šlo. Jst ti želim vse naj naj!

[Braunkopf]

Jao, jst bi tud tak študij pa kolegijalnost .

Eh, Dragi stalno spi na faxu... Pa tud z enim našim asistentom se je peljal na Poljsko letos in vmes parkrat zaspal za volanom . Ampak tega ti ne veš.

Ja hvala, iz tvojih ust v božja ušesa. Kaj si pa ti potem (do)študirala?

Mene zaenkrat pesti le zgodnje zbujanje če sem na terenu, to mi je na momente res ubitačno. Pa ogromno časa, ki ga preživiš tako, oz. pomanjkanje prostega časa (ko pridem s terena sem včasih čisto konec). Jst bi bla teoretski arheolog .

[Lejkica]

Jst bi bila, če bi bila, terenski arheolog, ker skoz nekaj dogaja. Najbolj trpim, ko moram sedet v učilnici pa ure in ure poslušat prfokse. Ponavad sem že po eni uri tok živčna, da kar grem iz predavanj..

[Errol]

Mene pesti le zgodnje zbujanje na terenu, to mi je na momente res ubitačno. Jst bi bla teoretski arheolog .

Ja, očitno res, ma niti to ne: kako sploh greš na terenu lahko spat? Delaš, pol je pijanka, po pijanki direkt delat. Drugač se ne da proizvajat teorij, te je pa treba testirat, al qaj. V kabinetu jih ne moreš testirat, ker vsako družboslovje rabi teren, doktrinarno veš...

Ne toliko, kolikor se ti utegne zdeti sploh ne, Crna. .

[Braunkopf]

Sej nisem proti terenu, je ful ok, sploh poleti/spomladi. Pozimi je že druga štorija , sploh zdele sem že kak mesec vsa prehlajena in se niti ne upam it delat ker bo samo še slabš. Zrihti mi službo za februar, ko je konc izpitov, boš?
Teren samo vzame ogromno nekega časa no. Bit 10 ur nekje zunaj pa migat... Pa nekih silnih pijank po terenu niti ni, vsaj jst jih nisem ne vem kako zmožna. Mi po terenu vsakič kar paše bit malo na predavanjih pa spat do 11h .

[Errol]

Crna, da te ne pustim na cedilu. Malo bom pomešal z unim, kar si napisla v drugi rubriki. Po mojem je dobro, če bi šla mal v tujino delat. Dobila boš prakso, zagotovo boljše akademsko okolje in vzgojo. Nerodno je le, da se te bojop pol tu bali in boš posledično težko našla ustrezno zaposlitev. Itak pa imaš srečo, da boš z ustreznimi referencami lahko delala kjerkoli v Evropi. Svetujem ti, da pogledaš na domačo stran Smithsonian Institution, če je najdeš kaj ustreznega zase. Ameriška izkušnja je nadvse koristna v vseh pogledih. Amerika ni čisto slaba reč, če pustiš politiko na miru. Prav rad bi ti pomagal najti delo tukaj, pa te ne poznam, ne vem, kaj ti hodi po glavi, kaj te zanima, nič, nič, nič. Če hočeš, se lahko še kaj pomeniva na zs, da ne bova tlele razsajala.

[Princeska]

Eve, a si se zdej že 100% odločila?

(jst nisem zihr... )