761 replies to this topic

[sajk]

Hja ... zato pa sem napisal naj poišče strokovno pomoč, kar forum ni ... (avtorica teme, ne Jinadaze, ta je to kolikor vem že storila)

[nihrida]

Če se sam nočeš pozdravit tega, pol se tud ne moreš. Ti nobena strokovna pomoč ne pomaga. Res pa je, da imaš s tako boleznijo izkrivljeno podobo o sebi in se je že zato težko odločit za obisk psihiatra.

[Darla]

Ravno zaradi takih primerov bi jaz zakonsko prepovedala manekenstvo ... razen par izjem, ki so pač naravno zelooo suhe, so vse tiste reve prestradane do kosti, živijo pa itak samo od mamil in alkohola Linny, res upam, da ti bo uspelo premagati tole. Si pa bom dovolila en predlog: pusti manekenstvo. Takoj. Pomojem ti je ravno to tako opralo možgane, da si danes tam, kjer si. Tvoji starši pa že vsi obupani ... Zelo dobro vem, kaj govorim, ker sem bila na istem kot ti par let nazaj. Visoka sem 175, imela sem dobrih 45 kg, pa so hotli, da še shujšam??? Pol mi je pa kar naenkrat v glavi naredlo KLIK in sem za zmeraj pustila to sranje, preden bi mi dokončno uničilo življenje. Od takrat dalje manekenstvo preziram iz dna duše in smiijo se mi vse punce, ki so v tem. Čisto nič dobrega ni v tem, razumeš? Če ti paše to, da te nekdo pač opazuje in ocenjuje ... saj so drugi načini. Ampak, a je vredno tvoje sreče in, najpomembneje, tvojega zdravja ali celo življenja?!
Jaz sem se izkopala iz tega, resda z ogromno muko, ampak sem se. Najdlje pa traja, da si pošlihtaš v glavi - odnos do telesa. Danes imam (po mojem mnenju in mnenju okolice) krasno športno postavo, pa imam 67 kg pri 175cm. Po naravi sem pač atlet z ogromno mišične mase, ravno zato sem bila pri 43 kg (ko je bilo najhuje) videti veliko bolj koščena kot kdo, ki je že po naravi drobčkan. Aja- ravno šport mi je ogromno pomagal pri premagovanju tega. Kolesarjenje še posebej, danes pa največ tečem. Imam ogromno kondicije, 15 km brez ustavljanja je mala malca zame Najpomembneje pa je, da sem ZDRAVA.

Seveda je vse na tebi. Ozdravela boš, če boš to hotela. Če pa ne... isto velja za Jinadaze.
Srečno obema.

[Michelle]

Nihrida, kaj pa misliš, da ji bo psiholog najprej rekel? Naj je. Ker ona dejansko lahko je. Ampak noče. Vem, da vse skupaj ni tako lahko...ampak, pač se je treba odločit in nekaj spremenit na (v) sebi.

[Kami]

Ravno zaradi takih primerov bi jaz zakonsko prepovedala manekenstvo ....

ZAKAJ ???? ... saj nikogar v nič ne ne silijo ...
Pač če ti nekaj ne paše, se obrneš in greš ... in kdo bo zdaj odločal kdo je naravno suh in kdo se dobro počuti v svoji koži, ko je suh ...

Koliko poklicev je na svetu, ki so res zdravlju škodljivi, pa jih še niso prepovedali. Čisto za lase privlečen primer je, da bi prepovedali natakarstvo, ker morajo ti ljudje strešt v zakajenih prostorih in s tem škodujejo svojemu zdravlju...

Pa da so ti pri 175 in 45kg rekli da moraš shujšat ... zanimivo ...
mene so pa prav debelo pogledali in sploh niso mogli verjeti, da sem tako naravno suha in da sem prava redkost ... pa imam 10kg več kot ti ...

Pa da se ti smilijo vse punce, ki delajo v manekenstvu ... meni se smilijo ženske, ki so prodane kot sužnje in prostitutke in ki ne morejo ravno veliko pomagat in se bojijo za svoja življenja ... od kdaj je pa manekenstvo nekaj prisilnega, vsiljenjega, proti volji
in predvsem je možnost, da greš ven ko želiš (nihče nikomur ne drži pištole v glavo, da ne smeš) ... ne dramatizirat no ... saj možno da si imela slabo izkušnjo, ampak tako hudo pa spet ni no ... drugače se ne bi vse rinile v ta posel ko za šport ...

[Darla]

kami, ne napadaj me, ker ti nič nočem.
Ja, meni se smilijo. V dno duše. Kolikor sem tam videla uničenih življenj, jih nisem nikjer drugje. Nič ne dramatiziram, to je realnost. V tisti agenciji, pri kateri sem bila (ena bolj znanih v Sloveniji), je bilo mogoče samo par punc naravno dovolj suhih za tiste njihove bolane standarde. Vse druge s(m)o morale živeti dobesedno od vode in zraka, pa še nismo bile dovolj koščene.
Res je, da se v to podaš prostovoljno. Problem je v tem, da ženskam (ne vsem) potem operejo možgane s tem, kakšne morajo bit ... itd. In potem ne moreš kar tako ven.

No dobr, moje mnenje je tako, lahko me križate zaradi tega. Ampak ga ne bom spremenila.

[Kami]

Nikogar nisem napadala, samo ne razumem par stvari in sem vprašala oz. povedala svoje mnenje.

Če sem uporabila malo bolj "trd" ton se opravičujem. Ni bil namen. Je pa res, da težko razumem "žrtve" v stvareh, ki se delajo na prostovolni bazi ...

[Jinadaze]

Verjamem Darli.

Mene edino skrbi, da 4. letnika ne bom mogla narest, glede na to da nimam nič energije. Da organizem in živci enostavno ne bodo zdržali. Res se bojim tega, ampak kako za hudiča naj se prisilim jest, če ne samo da nisem lačna, še všeč mi je, da nisem- pač mi ni treba jest in bom shujšala. Ravno fotru sem včeraj dopovedovala, da tukaj pamet nima nobene zveze. Ampak ... Mi kar ne verjame, še sama sebi ne. Očitno sem tko neumna, da ne pomislim na posledice. Ko mi bo pa narekilo "klik", in mi bo žal, da sem delala, kar delam ... Bo pa prepozno. Če pomislim, kaj vse me čaka drugo šolsko leto, me milo rečeno mine živet. Že za (v vseh ozirih) zdravega človeka je matura in vse to, en velik stres, polno skrbi, naporov ... Obupala sem.

Pa dokler ne bom spremenila idealov (t.j. supermanekenka), ne bo nič bolje. Pa nemogoče se mi zdi kaj takega spremenit. Že če človek izgleda "zdravo suh", je meni predebel. In nočem bit taka, nočem se zredit. Sploh pa s to mojo Je*eno konstitucijo nikol ne bom mogla bit tko suha, kot si želim. Klinc, vse skupi.

[Hsul]

Že če človek izgleda \"zdravo suh\", je meni predebel. In nočem bit taka, nočem se zredit.

That is a problem, no doubt!

Torej nočeš biti zdravo suha, hočeš biti nezdravo suha???
Popravi me, če sem narobe razumel.

In še vprašanje: ZAKAJ? Zakaj hočeš biti tako suha?
Zaradi moških? Zaradi manekenstva? Zaradi samopodobe?

[Jinadaze]

Ne bom te popravljala, maš prav, na žalost.

Pa definitivno zarad samopodobe (v manekenstvo mi ne pustijo ). Tipom je pa itak neapetitno to.

Ampak ... Glede samopodobe- všeč si itak ne bom, niti si verjetno ni večina manekenk. Sicer bi jedle "normalno".
Ko bom zdrava v glavi (in z "normalno" postavo ), si bom pa verjetno itak dokaj všeč, takrat bo vse drugače. Ampak dlje se bom takole uničevala, dlje bo trajalo, da pridem nazaj na dobro samopodobo, in s tem zadostno hranjenje. Tega pa se zavedam. Mogoče me razumete, ker še sama nisem sigurna, da se.

[Braunkopf]

Kako pa potekajo tvoje ure pri psihologinji, hočem reči, povedala si, da dobivaš neke domače naloge... Kaj ko bi jih probala prenest v svoj vsakdan, torej da nanje ne bi gledala kot na neko nalogo, ki jo moraš izvršit, se malo ubadaš z njo, potem pa se spet vrneš v svoj stari tok razmišljanja, ampak da bi jih s ponavljanjem imela za nekaj bolj vsakdanjega, bolj kot del tvojega razmišljanja... Če mogoče veš kaj hočem reči... Čim več se undaja z nijimi, zagotovo imajo kak pomen.

Druga stvar, zakaj se tako bojiš teh preizkusov (matura, verjetno tudi testi, spraševanja, pa ostali šolski šund)? Saj jaz sem bila tudi blazno izčrpana dan za dnem v gimnaziji, samo matura ti zagotavljam, da res ni neki bavbav (če le imaš nekaj dobrih osnov ti bo uspelo narest, vsaj z nekim srednjim uspehom brez posebnega truda*) in da je bil meni osebno 4. letnik še najlažji, na faxu je pa sploh dosti manj stresno.
Toliko, da te malo ohrabrim.
Sicer pa je ena od stvari ta, da se na stres ljudje pdzivamo ful različno in da sta okoli tega dva tipa ljudi: eni, ki v obdobjih stresa, oz. čustvenih pretresov posegajo po hrani in drugi, ki hrano zaradi istih stvari odklanjajo. Probaj prebrodit ta stres, zagotovo ti jemlje ogromno energije in volje. Hrana je tu samo mašilo.

[Jinadaze]

Probaj prebrodit ta stres, zagotovo ti jemlje ogromno energije in volje.

Saj ravno to. Od nikoder ne bom mogla črpat energije (posebej fizično), mogla bi si vsa malo zaloge narest. Si jo pa samo jemljem.

Saj glede mature sem že od dosti ljudi slišala, da ni nič takega, ampak mene je vseeno strah. Pa že tako sem taka, da se sekiram za vsako stvar- kako se ne bi za to. In če bom poleg tega mela še probleme sama s sabo, razmišljala o hrani itd., ne bo nič.

[Braunkopf]

Kako ti je pa šla šola do zdaj? Že imela kake težave, ali ti gre gladko? Lej, jst se za maturo nisem učila skoraj ni, razen dveh izbirnih predmetov, pa sem vse naredila, nekaj bolje, nekaj slabše, pa vseeno. Sicer sem imela bolj porazen rezultat, ampak sem prišla kamor sem hotela.

[Darla]

Kar se mature tiče, res ni neke panike. Jaz se nisem ravno pretegnila, pa sem pisala 29 pik (1% do zlate mature ). Tak da, ne se preveč sekirat, ker sploh ni težko. Mogoče boš pa v tem letu kaj napredovala glede bolezni, pa bo šlo lažle. Ampak, saj veš ... napredka ne bo, če zanj ne boš sama kaj naredila. Držim pesti zate.

[Jinadaze]

Kako ti je pa šla šola do zdaj? Že imela kake težave, ali ti gre gladko? Lej, jst se za maturo nisem učila skoraj ni, razen dveh izbirnih predmetov, pa sem vse naredila, nekaj bolje, nekaj slabše, pa vseeno. Sicer sem imela bolj porazen rezultat, ampak sem prišla kamor sem hotela.

Šola mi gre ful dobro, sicer malo falila odličen uspeh , ampak (tako kot pri ostalih stvareh) sem tudi pri učenju perfekcionistka. In sama sebe delam živčno.

[nihrida]

Jinadaze, ti si v tej temi priznala, da potrebuješ pomoč. Po tem bi sklepala, da se želiš rešit iz tega, poiskala si tudi strokovno pomoč - spet dokaz, da se želiš rešit. Ampak se bojim, da je to le krinka za tiste, ki te imajo radi. Sama si dejala, da nočeš bit debela... Pri takem mišljenju ti ne more pomagat nihče. A mogoče jemlješ kakšne tablete?
Imam izkušnje (vendar ne z anoreksijo) in vem, da dokler sam ne pošlihtaš in sploh DOKLER SE NOČEŠ PORIHTAT, potem ti ne more pomagat nihče!
Poskusi se prepričat, da teža ni vse...in toliko stvari je, ki jih ne boš mogla početi, ker boš od anoreksije čisto uničena in sploh ne boš imela energije. Prekini to že takoj!

[Jinadaze]

Ne, ne jemljem nobenih tablet. Kakšne točno pa imaš v mislih?
Včeraj sva se s psihologinjo pogovarjali o tem, kako težko bo kile nazaj dobivat, pomoje me čakajo grozni občutki. Ampak sem vsaj seznanjena s tem, in v glavi mam, da se MORAM zredit, drugače bom (kot si rekla) še naprej čisto uničena. Česar pa NOČEM.
Se bom pa izredno težko prepričala, da teža ni vse, to sigurno. In da nikoli več ne bom mela tok (malo) kil, kot zdaj. Na žalost in na srečo hkrati. Se pa zdaj silim jest, tut ko mi ni do tega (v bistvu mi skoraj nikoli ni). Ampak čutim, da sem malo že napredovala v mišljenju.

[Linny]

Pozdravljene! Linny me pošilja ostat je morala v bolnici, kjer jo hranijo po cevki. Če bo vse tako kot mora biti, bo prišla ven čez dobra 2 meseca. Vse vas lepo pozdravlja

lp, Maya

[Jinadaze]

Ja, podpis.

Se mi je tudi dozdevalo, da bo kaj takega.