
Duševno zdravje in težave
#201
Posted 07 December 2009 - 12:49 PM
Antipsihotiki pa so zdravila za zdravljenje psihoz, sem spada shizofrenija. To dvoje ni niti približno podobno.
Kako to, da si obudila to temo? Maš v bljižini koga s tovrstnimi težavami?
#202
Posted 07 December 2009 - 03:06 PM
da se še jaz "javim" v tej temi..mam ful velik strah od žuželk



Mi je smešno, da ima čebelica-maja strah pred žuželkami

pointless." said reason. "Give it a try." whispered the heart.
#203
Posted 07 December 2009 - 03:48 PM
Vsekakor so AD pomembni. Ampak jaz sem hotela poudarit, da sami AD ne rešijo problema in niso vsemočni. In da je zelo, zelo pomembna psihoterapija, kvalitetna in nikakor ne samo 15min pogovora, kot je pri psihiatrih v javnem zdravstvu...ampak cela ura, vsak teden, sploh takrat ko je kriza. Je pa žal tudi tako, da vsem ne pomagajo AD, imajo celo negativne stranske učinke, kot je povečana misel na smomor


#204
Posted 04 November 2011 - 08:59 AM
Se opravičujem, da odpiram staro temo ampak jaz imam vprašanje. Ker sem povsem nov v svetu depresije in antidepresivov bi lepo prosil kako izkušeno osebo za nasvet. Zdravnica mi je predpisala Cipralex 10mg. Jemljem ga že dva meseca po predpisih. Do sedaj kakih posebnih izboljšav nisem začutil je pa res, da me pestijo stranski učinki. Ni jih dosti ampak so. Mam namero se napotit nazaj k zdravnici na posvet, ker med drugim mi je tudi tablet že zmanjkalo ampak vseeno sprašujem, če je sploh smotrno z tem nadaljevat. Zdravnica mi je na začetku sicer omenila, da če tudi se pojavijo manjši učinki(in verjetno se bodo), da naj le jemljem naprej. Če ima oz. je imela katera/i že izkušnje z tem zdravilom bi prosil za kak nasvet. Je pa to moje prvo zdravilo.
Hvala
#205
Posted 04 November 2011 - 09:06 AM
http://med.over.net/forum5/list.php?6
Srečno.
---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#206
Posted 04 November 2011 - 09:11 AM
#207
Posted 04 November 2011 - 09:13 AM
Vsekakor se moraš posvetovati z osebno zdravnico, da ugotovi, kakšen je morebiten napredek, ti prilagodi koncentracijo (če je to potrebno), ali pa ti zamenja zdravilo za kakšnega drugega (npr. Asentro,...), saj zdravila ne delujejo isto na različne posameznike.
#208
Posted 04 November 2011 - 09:27 AM
#209
Posted 04 November 2011 - 10:04 AM
---------------------------------------------------------------------------------------------
When you open your mind to the impossible, sometimes you find the truth.
#210
Posted 04 November 2011 - 11:08 AM
Dear Leonard. To look life in the face, always, to look life in the face and to know it for what it is. At last to know it, to love it for what it is, and then, to put it away. Leonard, always the years between us, always the years. Always the love. Always the hours.
#211
Posted 04 November 2011 - 06:23 PM
Jaz bom mojo zadevo naprej vsekakor urejal z osebno zdravnico. Osebno niti nisem pričakoval kakega hitrega izboljšanja saj pravjo, da se vse skupaj izboljša šele po nekaj mesecih. Moteči so le stranski učinki, ki se sčasoma umirjo za dan dva pol pa zopet na novo. Najbolj se bojim glih to, da mi te niso najbolj prijele in bo mi zdravnica predpisala kake druge, ki so še bolj močnejše. Ne upam si pa predstavljat kaki učinki bodo pa šele tam. Vsekakor bom poizkušal vztrajat.
Hvala punce
#212
Posted 04 November 2011 - 08:25 PM

#213
Posted 04 November 2011 - 11:54 PM
#214
Posted 05 November 2011 - 04:43 PM
Moti me pa nekaj drugega - in sicer to, da osebni zdravniki predpisujejo klasično dozo (10 mg), ki je namenjena zdravljenju depresje. Meni se zdi edina sprejemljiva doza 5 mg, ki je namenjena tesnobi in paničnim motnjam. Vse več se mi zdi, da je treba jemati pod malo bolj strokovnim nadzorom, sploh ker ima človek najprej močno potencirane depresivne vzorce in malo zamegljen um. 10 mg+ doze so v bistvu namenjene vzporednemu zdravljenju s pogovorom in učenjem novih življenskih vzorcev.
#215
Posted 05 November 2011 - 06:02 PM

#216
Posted 06 November 2011 - 01:42 PM
S Cymbalto imam super izkušnje, res edini, ki mi je dejansko ustavil kompulzivno motnjo prenajedanja in ustavil željo po hrani. Hkrati mi je umiril pretiran pretok misli, ki mi je motil koncentracijo.
Sicer še vedno ni idealno - imam recimo kar precej žive sanje in ko spreminjam dozo, se mi zelo spi. Tako ali tako je pa takrat, ko se stanje stabilizira veliko na angažiranosti človeka in na volji spraviti se iz "dna".
#217
Posted 06 November 2011 - 02:01 PM

#218
Posted 06 November 2011 - 05:59 PM
Zdravo
Se opravičujem, da odpiram staro temo ampak jaz imam vprašanje. Ker sem povsem nov v svetu depresije in antidepresivov bi lepo prosil kako izkušeno osebo za nasvet. Zdravnica mi je predpisala Cipralex 10mg. Jemljem ga že dva meseca po predpisih. Do sedaj kakih posebnih izboljšav nisem začutil je pa res, da me pestijo stranski učinki. Ni jih dosti ampak so. Mam namero se napotit nazaj k zdravnici na posvet, ker med drugim mi je tudi tablet že zmanjkalo ampak vseeno sprašujem, če je sploh smotrno z tem nadaljevat. Zdravnica mi je na začetku sicer omenila, da če tudi se pojavijo manjši učinki(in verjetno se bodo), da naj le jemljem naprej. Če ima oz. je imela katera/i že izkušnje z tem zdravilom bi prosil za kak nasvet. Je pa to moje prvo zdravilo.
Hvala
Js ti bom pa tako rekla, če si pameten pejt sam dol s tablet. Mam sama tud problem z depresijo in vem kako je. Z njo živim že od os. šole naprej, pa verjemi tableti so samo iluzija. V neskončnost jih pa tud ne želiš jemat, verjemi da ne. Veliko bolje je če se vržeš v kak šport, meditacijo, branje oz. kar te veseli in da se veliko o tem pogovarjaš. Ko je pa kriza pa pojdi do tistih, ki so ti najbližje. To je moj recept, brez kemije in veliko dela na sebi.
#219
Posted 06 November 2011 - 09:15 PM
Js ti bom pa tako rekla, če si pameten pejt sam dol s tablet. Mam sama tud problem z depresijo in vem kako je. Z njo živim že od os. šole naprej, pa verjemi tableti so samo iluzija. V neskončnost jih pa tud ne želiš jemat, verjemi da ne. Veliko bolje je če se vržeš v kak šport, meditacijo, branje oz. kar te veseli in da se veliko o tem pogovarjaš. Ko je pa kriza pa pojdi do tistih, ki so ti najbližje. To je moj recept, brez kemije in veliko dela na sebi.
Ogromno sem o tem razmišljal. Saj se hodim rekreirat v naravo(peš,tek). Mi pomaga. Je pa zelo težko. Dolgo sem sploh okleval ali naj sploh grem k zdravnici glede na to, da imam simptome 3. stopnje depresije že od srednje šole. Moram povedat, da sem osebno zelo labilna oseba in sem trenutno nahajam v zelo težki situaciji. Izgubil sem službo pa punca me je zapustila katero sem imel prekleto rad. Tako na dnu še nisem bil nikoli.
Rad se pogovorjam z mamo, ki mi je najboljši prijatelj. Rad se izpovem tudi kakemu kolegu, ki mu lahko zaupam. To mi zelo pomaga. Jutri grem k zdravnici na osebni pogovor glede tablet. Upam, da bova skupaj našla kako drugo odločitev kajti ne bi rad več jemal tablet saj mi povzročajo hude stranske učinke. To je pa najmanj kar še sedaj potrebujem poleg trenutne neznosne situacije. Upam, da se bom zvlekel z tega pekla.
#220
Posted 07 November 2011 - 12:33 AM
Ogromno sem o tem razmišljal. Saj se hodim rekreirat v naravo(peš,tek). Mi pomaga. Je pa zelo težko. Dolgo sem sploh okleval ali naj sploh grem k zdravnici glede na to, da imam simptome 3. stopnje depresije že od srednje šole. Moram povedat, da sem osebno zelo labilna oseba in sem trenutno nahajam v zelo težki situaciji. Izgubil sem službo pa punca me je zapustila katero sem imel prekleto rad. Tako na dnu še nisem bil nikoli.
Te razumem čist dobro. Pri meni se je depresija v hudi meri vrnila, pred letom in pol, ko sem šla narazen s fantom. Ampak, sem jo takrat nekako zatrla s tableti, službo in pisanjem diplome. Po diplomiranju sem šla dol s tablet. Sej samo zato sem se odločila zanje, ker me je bilo strah, da ne bom zdržala in da ne bom nič naredila. V glavnem potem je seveda še enkrat usekalo, ker pač tablete problema ne odstranijo, samo olajšajo zadevo. Nato sem se pa vrgla res v telovadbo in je bilo kar lep čas mir. Še malo sem šla na svoje, da sem se nekako postavila na noge in da sem imela mir. No potem je sledil pa še en šok, izguba službe in vračanje nazaj domov in s tem tud huda depresija. Še zmeri sem brez službe, še zmeri me daje depresija, sam se trudim, da ne obupavam. So pa tudi taki dnevi, da ni sploh besed za to. Sem se pa zdej na podiplomca vpisala, da ne gledam v luft, pa na jogo sem začela hodit. To mi daje vsaj malo upanja, mi pomaga. Je pa fuking težko, še sploh ker mamo doma skoz neke scene. Sam v končni fazi glej tko, ti živiš zase, sam en lajf imaš, živi ga tako (vsak dan posebi), kot bi bil to tvoj zadnji dan. Mejbi ti bo to pomagal, pa zavedi se, da vedno je lahko še slabš. Čeprov js raj vedno rečem, da boljš tud

Delej korak za korakom, ker če si boš preveč zadel, ti garantiram, da se ti bo vse sesul. Ni krajših poti pri tem, veliki ovinki so. Se pa splača, v končni fazi se splača, ker res vse te drobne poteze, koraki ki jih naredimo, da bi bili boljši, to nam otane, to je tisto kar nas nadgrajuje, da smo boljši in bolj srečni.
0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users