Kdaj so prava leta za otroka?
#201
Posted 17 May 2012 - 02:21 PM
Jaz pri malčku, ki ga čuvam, nikoli ne dopustim, da joka. Včeraj mi je jokal, ko sem rekla, da je dovolj knjigic in da je ura za spanje in posledično seveda joook in protest. Sem se ulegla poleg njega in mu začela pripovedivati, kako lepo bo, ko bo božič in ko bo spet napisal pismo božičku itd. (ker pač ful pali na božička) in sem vztrajala in praktično steni govorila 3min, on je vmes jokal, ampak sem ležala poleg njega in ga vmes pobožala po glavici in je odnehal. Zgleda, da ga je moja mirnost in nežen glas pomiril in je s solzicami rekel: A bo dalilo? in potem sva mela konec vojne. Ne bi ga mogla pustit jokat. Nikakor.
#202
Posted 17 May 2012 - 02:23 PM
Po eni strani mi je fajn to, da imata otroka majhno razliko v starosti, ampak po drugi strani pa ne vem, če si želim imeti dva otroka v razmaku leta, dveh, morda niti v treh letih ne, ker mi bo veliko pomenilo to, da se veliko ukvarjam z otrokom, sploh ko je majhen, ne bi bila pri dveh le "polovično". Pa tudi težko je skrbeti za dva mala otroka naenkrat. Svaka čast tistim, ki imajo dvojčke!
#203
Posted 17 May 2012 - 02:41 PM
_Planet_, mi je pa to kar si napisala dalo misliti. Itak bom preden bom sploh imela otroka, tudi sama prebrala par knjig in se nekak seznanila s temi stvarmi. Zdaj se mi pač ni zdelo nič takega da otroka pustiš da se malo dere, ampak ko pa vas berem pa dobivam neko drugo sliko. Zanimivo, kul da sem vprašala.
#204
Posted 17 May 2012 - 03:23 PM
Ana, super! Vem, da si samo vprasala, me je iztirilo tvoje vprasanje, sem sele sedaj zbrala misli.
Vidim, da je zdej ful pomešano vse to, naj ena prestavi v Otroci.
Ja, nas je zaneslo pa ni bilo Špele, da bi nas po prstih. Sem zmanjsala font v vseh svojih OT, da se bo vi(e)delo kaj je za prestaviti.
#205
Posted 17 May 2012 - 03:55 PM
JA!!
Jaz pri malčku, ki ga čuvam, nikoli ne dopustim, da joka. Včeraj mi je jokal, ko sem rekla, da je dovolj knjigic in da je ura za spanje in posledično seveda joook in protest. Sem se ulegla poleg njega in mu začela pripovedivati, kako lepo bo, ko bo božič in ko bo spet napisal pismo božičku itd. (ker pač ful pali na božička) in sem vztrajala in praktično steni govorila 3min, on je vmes jokal, ampak sem ležala poleg njega in ga vmes pobožala po glavici in je odnehal. Zgleda, da ga je moja mirnost in nežen glas pomiril in je s solzicami rekel: A bo dalilo? in potem sva mela konec vojne. Ne bi ga mogla pustit jokat. Nikakor.
Lepo. Ti si res pravi človek za otroke.
Yes, it can happen so quickly. Life as we know it can change in a blink of an eye. Unlikely friendships can blossom, important careers can be tossed aside, a long lost hope can be rekindled. Still, we should be grateful for whatever changes life throws at us. Because all too soon, the day will come when there are no changes left.
#206
Posted 17 May 2012 - 04:34 PM
Obcudujem potrpezljivost, kaj si vrtis v glavi tisti cas, ko tri minute govoris steni?
Aja, pa faus sem, ko vidim, da nekateri cisto tiho in nezno kar naprej nekaj prigovarjajo otroku, ki ga recimo nosijo v narocju. Jaz res ne vem, kaj naj mu govorim. Omenim kaj vidiva okoli sebe, mu kaj zapojem, napletanje npr. bozicek zgodbic je ze izven dosega moje domisljije. :/
#207
Posted 17 May 2012 - 09:32 PM
#208
Posted 17 May 2012 - 09:38 PM
meni gredo na živce mamice, ki se z otrokom pogovarjajo kot da je otrok in vse poač pomanjšujejo in popačijo.
Znanka se z svojima dvojčkoma pogovarja kot da sta odrasli osebi. to se močno pouzna tudi na njunem intelektu in dojemljivosti.
Kar se naraščaja tiče...Po premisleku sva se dogovorila, da za 2-3 mesece še odloživa poskušanje. Zgolj zato, da če bi se slučajno zgodilo, dan e bi imela vsega na kupu. Selitve, mojega velikanskega trebuha in stresa do nebes.
1 user(s) are reading this topic
0 members, 1 guests, 0 anonymous users