Danes sem bila v kinu Dvor, kjer sem si ogledala film All is Lost, kjer igra (nadvse odlično, če smem pripomniti) Robert Redford. Dogajanje celotnega filma je postavljeno na sredino Indijskega oceana,
kjer se dogaja bitka našega junaka z naravo. Zelo zanimiv film, ga priporočam, ni pa v njem nič dialogov, ampak samo dogajanje. Kljub temu pa ni čisto nič dolgočasen, nekaj scen je tudi
precej napetih. Meni je bil zelo všeč. 
Sedaj pa še k obiskovalcem kina, ki so glavni razlog za to, da se v kino niti pod razno ne odpravim več. No, decembra grem v Zagreb gledati Hobbita, za to bom odštela približno 15 evrov,
ampak ni ne bo žal, saj vem, kaj bom v zameno za ta denar dobila. Izvrstno izkušnjo, ne zgolj ogled filma.
Danes so za mano sedele 3 gospe srednjih let, ki so že od začetka filma klepetale. Komentirale so film. Poglej to, poglej tisto, itd. Ker je film bil zelo vizualen, in se v njem skoraj NIČ
ni govorilo, glasbe pa tudi ni bilo veliko, si lahko predstavljate, da sem jih vse slišala. Ne samo šepetanje, ampak dejansko vse, kar so govorile. Seveda je bilo zelo moteče,
saj se sploh nisem mogla vživeti v dogajanje, in že ko sem se, so spet začele klepetati. Najprej sem se samo, z nasmeškom na obrazu, obrnila nazaj, in jih pogledala.
Ni zaleglo, še naprej so klepetale. Nato sem jih pogledala še enkrat, spet nič. Zatem sem naredila: ššššš, in to 3 krat, s presledki. Nato sem se obrnila in jih prosila,
če lahko nehajo klepetat. Ampak niso. Vse do konca. Kot da me ne bi slišale. Seveda so me ignorirale. Jaz sem pa postajala vedno bolj in bolj živčna.
Mislim, da lahko rečem, da so mi pokvarile ogled filma. Med odjavno špico sem se dvignila s stola, roke so se mi tresle, in na ves glas rekla, da je njihovo klepetanje bilo
izredno moteče, da če se jim to zdi kulturno in obzirno tudi do ostalih obiskovalcev kina? Itak so me gledale, kot da sem iz lune padla, no, eni je sicer uspelo izustiti: se opravičujemo.
Tako da jaz sem s kinom opravila. Ne najdem namreč enega tehntnega razloga, da tja še hodim. Ja, hodila sem včasih zaradi magičnosti velikega platna. In seveda
zaradi doživetja, ne gre samo za ogled kina, ampak za celotno doživetje. Ki mi ga pa vedno in vedno znova uspejo pokvariti - ljudje. Sem prevelik ljubitelj filma, da
bi še prostovoljno nadaljevala z ogledi filmov v kinu. Vem, da sem to malo dramatično napisala, ampak poln kurac imam ljudi, ki hodijo v kino zaradi vseh drugih možnih
razlogov, kot pa si v miru ogledati film!