Povprečen v smislu inteligence. Torej nekdo, ki komaj leze čez gimnazijo potem gre na faks.
Problem je po mojem mnenju že v OŠ, ker je z devetletko vsak odličen, vsak pride na gimnazijo in vsak potem na faks.
Sploh pa meni ni jasno kako lahko ima študent med študijem čas delat.
Za socialno ogrožene pa so itak predvidene državne štipendije, ki pokrijejo bivanje in hrano.
tu bi samo pripomnila, da uspeh v OŠ ali SŠ za moje pojme ni odraz inteligence (ali zrelosti al karkoli bi že temu rekli). Tipičen primer je moj, ki je imel vsako leto v SŠ popravce (tudi več seveda), ker je bil "frajer" in metalc in punker in taki se pa res ne učijo. Pa je full brihten in zato zdaj plačuje faks, ker ni imel zadosti točk za redni vpis na faks.
In to popolnoma podpiram (da ni prišel na fakulteto) ... istočasno pa podpirm tudi državo/fakultete, da takim ne zaprejo vrata za vedno, ampak da lahko tudi kasnje (ko se zresnijo, odrastejo) študirajo (proti plačilu seveda).
Pa še dodala bi, da sem jaz tipičen primer, ko sem že pred 15. leti za las vsako leto izgubila štpendijo, našadva pa kljub temu nista imela dovolj, da bi lahko živela mene in brata 100%. Se spomnim, da je mami imela plače cca 70.000 SIT, mene je pa samo bencin stal do Kranja cca 20.000 SIT, kje so še učbeniki, kosila, malice, oblačila .... in seveda brat v SŠ.
Je pa tudi različno, kaj kdo smatra za socialno ogrožene. Naša država vzame v ta okvir zelo redke. Je pa potem vedno možnost zaposlitve in izrednega študija. Žal, kakor se vsi ne rodijo nadpovprečno inteligentni, se tudi vsi ne rodijo "bogati" ... ampak če je volje, se da marsikaj.