
Črna kronika
#2061
Posted 02 May 2024 - 06:01 PM
Pablo Picasso
#2062
Posted 02 May 2024 - 06:03 PM
Meni je bla taka fajn babnica, rada sem jo poslušala.
#2063
Posted 02 May 2024 - 06:55 PM
#2064
Posted 02 May 2024 - 07:59 PM
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#2065
Posted 02 May 2024 - 09:37 PM
Je rak naredil svoje? Nedolgo nazaj je bila se povsod naokoli...
Zenska je bila res posebna in fous sem ji kako je sprejemala svojo minljivost.
Rip Manca.
#2066
Posted 02 May 2024 - 09:59 PM
#2067
Posted 02 May 2024 - 10:11 PM

#2068
Posted 03 May 2024 - 05:45 AM

#2069
Posted 20 May 2024 - 12:20 PM
13. maja je umrl moj gimnazijski profesor slovenščine Andrijan Lah. Njegova smrt se mi zdi omembe vredna vsaj iz dveh razlogov. Napisal je skripta za književnost postopoma za vse letnike gimnazije. Se ve v tipkopisu, ker ni bil učbenik, pa še ni poučeval v vseh razredih. Besedilo je bilo zastavljeno nenavadno široko, zato je bilo relevanten del pridobivanja široke razgledanosti tudi za ljudi, ki se niso namenili ukvarjati s književnostjo. Na gimnaziji je tedaj veljalo pravilo ocenjevanja, da je treba za dvojko znati vse, od dvojke do petice pa so bile samo nianse. Veliko smo se naučili, mirno zapisujem. Poleg poučevanja je vodil dramski krožek, iz katerega so prišli nekateri znameniti gledališki igralci, pripravil pa je tudi kar nekaj jugoslovanskih premier, na primer Kralj Ubu. Uprizoritve so imele vedno polno zasedeno telovadnico. Učil nas je lepe govorjene slovenščine. Ni pa težil s slovnico, kateri je posvečal le ponedeljke. Dolgo nisva imela nobenega stika. Stik sem obnovil jaz, ko sem zasedel delovno mesto, na katerem sem. Doma je imel nadvse obsežno knjižnico, ne samo zato, ker je veliko knjig podedoval od svojega očeta, znamenitega dr. Ivana Laha, temveč zato, ker je zbiral vso slovensko književnost. Skrbi me, kaj se bo zgodilo z njo, ker vsebuje verjetno marsikaj, česar nima niti nacionalka, saj se kakšen obvezi izvod kje zatakne in zgubi. Nazadnje sem ga obiskal lani poleti, ko me je povabil k sebi, da bi mi pokazal publikacijo, ki jo je pripravljal. Nazadnje sva govorila letos po novoletnih praznikih. Februarja sem ga spet poklical, ker sem rabil pojasnilo glede ene reči v zvezi z njegovim očetom. Avtomat je vztrajno odgovarjal, da kličem neobstoječo številko. Prevela me je temna slutnja, da se bliža konec. Komuniciral je v starem slogu na pisalnem stroju. Namesto mailov mi je pošiljal pisma, natipkana z lastnoročnim pozdravom in podpisom. Bil je dober profesor in sogovornik.
ESTOY FLOR DE ATORRANTE
UN CONTURSI MALEANTE
#2070
Posted 20 May 2024 - 01:33 PM
Lepo si mu napisal. Moje sožalje
Ljudje imajo radi, da jim kaj poveš, v pravih količinah, v skromnem, zaupnem tonu, in mislijo, da te poznajo, ampak te ne poznajo, poznajo podatke o tebi, dobijo samo dejstva, ne občutkov, ne, kaj si misliš o čemer koli, ne, kako si zaradi stvari, ki so se ti zgodile ali si se odločil zanje, tak, kot si. Vse, kar naredijo, je, da te napolnijo s svojimi občutki in mnenji in opažanji in ustvarijo novo življenje, ki ima s tvojim bolj malo zveze, in tako si varen. (Per Petterson: Konje krast)
#2071
Posted 09 June 2024 - 01:35 PM
#2072
Posted 09 June 2024 - 01:54 PM
#2073
Posted 09 June 2024 - 08:05 PM
Rada sem ga gledala.
#2074
Posted 21 June 2024 - 06:07 AM
#2075
Posted 21 June 2024 - 03:04 PM
R.I.P.
#2076
Posted 14 July 2024 - 09:53 PM
#2077
Posted 15 July 2024 - 12:05 AM
#2078
Posted 16 July 2024 - 12:31 PM
Anita Ogulin
Normality is a paved road: It's comfortable to walk, but no flowers grow on it.
― V. Van Gogh
#2079
Posted 16 July 2024 - 12:32 PM
#2080
Posted 16 July 2024 - 01:24 PM

Zal mi jo je...
1 user(s) are reading this topic
0 members, 1 guests, 0 anonymous users