Pobarvat se moram nujno, ker mam narastek in drugič, ker je barva sprano rdeča, na soncu sprano oranžna, taka res grozna. Pa ne vem, ali naj se zdaj spet z dvema zmešanima rjavima, ali pa z neko rdečkasto, ne ravno kano. Sestra je za rjavo, drugi pa rečejo, da mi vbistvu boljše rdečkasta paše. Kaj mislite?

In ko sem malo odtenke gledala v drogeriji, ni bilo videt kakšne rdečkaste rjave, a so bli svetlo/temni odtenki rjave ali pa žive rdeče; svetle in temne, oa kakšna oranžna. Nič primernega

P in sestra sta za rjavo, bl sošolke za rdečkasto. Dost pohval je blo pri rdeči, ko je bla še lepa. S slednjo so ble oči bl povdarjene, samo vse skupi (make up, barvo cunj itd.) se pa laži z rjavo kombinira.

Sama sem bila 2 leti rjavo-rdeča, pa si zaradi neobstojnosti in težavnosti barvanja ne bi nikoli več dala rdečega odtenka ... Barva je bila do prvih pet pranj lepa in vsi so mi govorili, da mi ful paše k polti in poudari svetle oči. Vendar je bilo barvanje zelo težavno, saj se je barva že po enem mescu sprala v ogabne oranžne, rožnate in svašta tone, ki mi niso bili povšeči. Nakar mi je v pol leta s frizerkino pomočjo uspelo priti do zlatkasto rjave barve (sprva sem celo poletje čakala, da se barva čimbolj spere, nato mi je na močno posvetljeno in sprano rdečo dala gor blanž v kremi), o rdeči pa niti sledu več

Se pa strinjam tudi, da je kombiniranje cot in make-upa pri rdeči težavnejše kot pri bolj natur tonih.
V glavnem, Mladoletna, glede na tvoj opis težav in svoje izkušnje z rdečo mislim: RJAVO. Odločitev je pa tvoja
