246 replies to this topic

[Jinadaze]

[Kami]

Zanimiv članek, ti da malo misliti.

[levck]

Bi pa rada še dodala to, da sem jaz nasploh v življenju vedno bolj usmerjena v to kar je "prav" in ne v to kar je "fajn". Tudi pri drugih stvareh. Nekateri posamezniki pa res niso in to se najbrž dejansko povezuje.

Odvisno je tudi a je tista usmerjenost k "prav" dejansko prišla iz tebe ali je bla privzgojena, sej vsi poznamo primere, ki stremijo k "prav" zato ker se spodobi, ker se mora, itd. nakoncu pa se jim utrga na celi črti. Obstajajo ljudje, ki lahko popolnoma nadzorujejo svoja čustva/želje in taki, ki to delajo bolj stežka. Ena psihologinja je rekla, da če maš dolgo časa željo po nečem, da bolje, da jo uresničiš ne glede na to kakšna je, tudi, če je moralno sporna, kot pa, da jo potlačiš, ker narediš več škode sebi.

[krneki]

Jaz spadam v tisto srednjo skupino in se strinjam z vsem, kar je napisala Levck

Predvsem pa tudi vedno zavrtim film naprej - kakšne bodo posledice, če kaj naredim. To je včasih precej pametno

[Ana]

Odvisno je tudi a je tista usmerjenost k "prav" dejansko prišla iz tebe ali je bla privzgojena, sej vsi poznamo primere, ki stremijo k "prav" zato ker se spodobi, ker se mora, itd. nakoncu pa se jim utrga na celi črti. Obstajajo ljudje, ki lahko popolnoma nadzorujejo svoja čustva/želje in taki, ki to delajo bolj stežka. Ena psihologinja je rekla, da če maš dolgo časa željo po nečem, da bolje, da jo uresničiš ne glede na to kakšna je, tudi, če je moralno sporna, kot pa, da jo potlačiš, ker narediš več škode sebi.

Mislim da mi je prav privzgojen, ne bi pa posplošila da se pa kr vsem potem utrga. Jaz za sebe vem da se mi nikoli ne bo, pač ja, vem.

In če imaš dolgo časa željo po nečem (če smo že v temi varanje je potem to po drugem fantu ne), jo uresniči, seveda. Ne bodi pa hinavka, ampak bodi pravična do sebe in do obeh fantov. To je moja teorija.

Če lahko za kaj rečem, pa za varanje rečem da tega ne bom nikoli počela in nikoli oprostila. Pa vem, da bom čez 100 let razmišljala identično.

[Michelle]

Meni je tudi članek všeč, se precej strinjam. Sicer pa je pri meni hedonističen nagon zelo močen, ne govorim zdaj o varanju, ampak nasplošno. Brez problema grem na primer zvečer s prijateljem na pivo, čeprav vem, da moram drug dan na faksu oddat kak izdelek, ki ga še niti začela nisem pisat. Ampak je tisto prvo pač dosti bolj fajn. In tako je pri meni glede večine stvari.

[Jinadaze]

Pri meni pa ravno kontra, se podpišem pod Ano.

[Fiona]

Moje razmišljanje zakaj pride do varanja v dolgoletnih zvezah je pač takšno, da v dolgoletnih zvezah seks sčasoma postane dolgočasen, nikomur več se ne da za nič pomatrat, pač ni več strasti, po možnosti je scenarij že znan, sploh ob otrocih je potem časa za seks primerno manj, če ti nekdo vletava v spalnico non stop ali pa to lahko počneš samo ko otroci spijo....Neka ljubica za dvakrat na mesec pa pač prinese primerno dozo adrenalina in strasti ki je doma ni, pa še prepovedano je - kaj češ lepšega (sarkazem detektor). Če znaš varat se to pač da skriti, večinoma so ljudje pač zaslepljeni in delajo une šolske napake, kot ravnatelj in učiteljica in tako naprej....Smsi, klici, večerni izhodi, laži....Namesto da bi počakali da e prilika sama ponudi jih pa forsirajo, po možnosti še na nek urnik ala vsaka sreda ob osmih zvečer.

Ne vem kaj naj napišem. Ta Kamijina kolegica se mi smili. V bistvu je nategnjena dobesedno in v prenesenem pomenu, ker pač upa, da bo tip pustil ženo zaradi nje. Takšen odnos bi funkcioniral samo, če bi bilo obema kristalno jasno kje so meje, da je samo seks in konec. Sicer pa res čudno, da žena še ni posumila glede na to koliko časa preživita skupaj.

Imam tudi jaz kot Špela maslo na glavi, a kljub temu, da sem v monogamni zvezi in iz spoštovanja do fanta to monogamijo spoštujem, sploh zdaj ko smo pa še družina, vseeno pa v monogamen odnos ne verjamem. Meje si pač postavljamo sami. Je pa res da obratno kot pri večini je pri meni odkar je otrok seksa več kot prej v vseh letih. Pa tudi boljši je.

[Jinadaze]

Meni med drugim nikoli ne bo jasno, zakaj se človek, ki ne verjame v monogamijo in kolikor toliko pozna sebe in svoje težnje, poroči. Pa ne pravim, da je varanje v dolgoletnem partnerstvu kaj manj obsojanja vredno, kot v zakonu, le da nisi "uradno" zavezan k zvestobi.

Glede strasti pa jaz še vedno pravim - ali je ali pa je ni, pa če je par skupaj 2 meseca ali pa 5 let. Jasno je, da gre za čisto drugačne faze v zvezi, ampak ne verjamem, da je zveza, v kateri ni strasti, dobra in vsestransko zadovoljujoča.

[Špela]

Jaz vem/sem vedela za precej primerov iz bivše družbe, zato se s temi ljudmi ne družim več. Dec te peca in poskuša spravit v posteljo, medtem ko ti njegova partnerka toži, kako jo vara. Če ima tip precej razvejano družabno življenje, se sploh ni težko česa takega it. Ne bom nič rekla, meni je povsem jasno, kako lahko ti ljudje mirno spijo in tut vem, kako je te stvari na dolgi rok furat, imam par dkg masla na glavi, kar se tega tiče. Jaz sem pač sprevidela, da te stvari ne peljejo nikamor in sem raje sam(sk)a kot pa spet udeležena v nečem takem. Pa tudi jasno mi je, da si želim neke 'normalne' resne zveze in sem se pripravljena v to spustit, ko bom spoznala primernega tipa. Boljše, da sem samska do 40ke in imam razpucano v glavi kot pa v nekih zvezah samo zato, da nisem samska. V bistvu zmeraj bolj mi je jasno, česa nočem in se s tem tudi kristalizira tisto, kar v zvezi in od partnerja hočem/pričakujem. Davno sem se nehala obremenjevati s tistim, kar mi mati venomer trobi: o ožanju fokusa, o mojem staranju, o tem, da je vedno težje prenašat druge in podobna sranja, ki jih ima na umu zgolj zato, ker sama ni ne srečna ne zadovoljna. Kriva si je pa sama, ampak, ja, je lažje projicirat in težit kot pa razčistit sama pri sebi.

 

Če se navežem še na zgornje: kot je treba kompromise sklepati v razmerju, jih je treba tudi pri varanju (če govorimo o varanju z eno in isto osebo na nek daljši rok) in se mi osebno čisto nič ne zdi narobe z ustaljenim urnikom v smislu "namesto fuzbala" - se ni za bat, da bi se strast kar izgubila samo zato, ker se je potrebno pač prilagoditi razmeram, če malo poenostavim. In sploh ne gre zgolj za seks, jaz poznam ful primerov, kjer tip pogreša "ženske stvari" v zakonu/zvezi, pač to emo plat, pogovore, kino, preživljanje časa skupi. Te stvari niso zgolj v ženski domeni, čeprav je "splošno znano", da ženske baje varajo iz čustvenih, moški pa fizičnih razlogov.

[Fluffy The Stud Eater]

Meni med drugim nikoli ne bo jasno, zakaj se človek, ki ne verjame v monogamijo in kolikor toliko pozna sebe in svoje težnje, poroči. Pa ne pravim, da je varanje v dolgoletnem partnerstvu kaj manj obsojanja vredno, kot v zakonu, le da nisi "uradno" zavezan k zvestobi.

Glede strasti pa jaz še vedno pravim - ali je ali pa je ni, pa če je par skupaj 2 meseca ali pa 5 let. Jasno je, da gre za čisto drugačne faze v zvezi, ampak ne verjamem, da je zveza, v kateri ni strasti, dobra in vsestransko zadovoljujoča.

 

Se v celoti strinjam z vsem napisanim.

 

In tudi jaz imam nično toleranco do varanja in ne sprejmem popolnoma NOBENIH izgovorov/pojasnil/whatever. Tukaj so pri meni stvari povsem črno bele, sivine ni.

[Fiona]

Zarečenega kruha se največ poje, pa ne apeliram zdaj na Fluffy ampak nasplošno, na ljudi, tudi nase. Nikoli ne reci nikoli, ker nikoli ne veš kakšna situacija te za ovinkom čaka. Sem bila jaz čisto isti preacher, pa nisem več že kar nekaj časa, zaradi določenih dogodkov, ki so se v preteklosti odvili.

Saj ni panike, ljudje smo si različni in različno gledamo na stvari, zame je monogamna zveza pač v celoti zgrešena, najbolj so mi pa smešni uni pari, ko se navzven delajo da je vse v redu in vztrajajo skupaj, pa še sami ne vedo zakaj, zato da bodo lahko enkrat rekli da so skupaj 50 let, kot da je to ne vem kakšen dosežek. Toliko časa sta skupaj moj dedek in babica, pa je njuna zveza obstoječa samo na papirju, v praksi pa to tako izgleda da spita v ločenih posteljah že premnogo let in da babica dedku špila perico in kuharico, za 50. obletnico poroke pa ji je kupil zlat prstan. Klišejsko podolgem in počez.

[Jinadaze]

Iz tega, kar si napisala, sem razbrala, da si ti imela opravka s poročenim moškim, ki je imel z ženo odprto zvezo. Meni se zdi bizarno že to, da je bila taka zveza sklenjena z zakonom oz. da sta v zakonu ostala. 

[Anouk]

Meni se ne zdi nic narobe, ce ljudje po svoje definirajo razmerje v kakrsni koli obliki, tudi, ce je to zakon. Dokler sta oba udelezena do drug drugega (in samega sebe) iskrena in uvidevna in ravnata v skladu z njunimi obojetranskimi zeljami in prepricanji - go right ahead. Ampak potem se to ne steje vec ravno pod rubriko "varanje" ravno ...

[Jinadaze]

Oprosti, ampak zakona pač ne moreš tolmačit po svoje. Razen če po svoje prilagodiš zaobljube že v poročnem obredu.

[Hevea]

Dobro no, saj zakon je še vedno samo dogovor med dvema človekoma, ne glede na to, kaj se reče pri obredu, ane. Pač ne rangirajo vsi vsega enako. Se čisto strinjam, da poniževanje, laganje, sleparjenje in podobno ne sodi v zdravo zvezo, ampak meje in pravila si pa oblikuje vsak par po svoje. Ravno tako, kot pač vsak zase oceni, kaj oprosti in česa ne.

[Frčica]

Ko se poročiš ni nobene omembe zvestobe, ampak vzajemno spoštovanje. Če se zakonca dogovorita za odprto zvezo pa ne vidim kaj bi bilo v tem nespoštljivega.

[-supergirl-]

Ne toleriram varanja, vendar pa zakona ne povelicujem v visave. Dokler so vsi vpleteni zadovoljni s situacijo in jih ne moti, potem Tudi mene ne moti in se s tem ne obremenjujem. Jaz osebno ne bi tolerirala odprte veze in v njej ne bi mogla zivet. Kot tudi ne bi mogla varat, da bi bila prevarana pa tudi ne bi tolerirala. Ampak, ce je odlocitev med zakoncema taksna, pa naj bo.
sicer pa jaz (zakon pa tudi) enacim zakonsko in izvenzakonsko zvezo.

[Anouk]

Oprosti, ampak zakona pač ne moreš tolmačit po svoje. Razen če po svoje prilagodiš zaobljube že v poročnem obredu.

 

Itak, da lahko svoje zaobljube napises. Pa tudi, ce jih ne, to se ne pomeni, da se z njimi do potankosti strinjas ali da kasneje ne spremenis mnenja o nekaterih stvareh. Jaz se recimo pocutim nelagodno, da bi pred zbrano mnozico prisegala, da bom nekoga do konca svojih dni ljubila (sploh ne glede na vse okoliscine), pa ceprav sem v tistem trenutku 100% prepricana, da je to "it". Ne vem pa, ce bi v zaobljubah to razlagala gruci prisotnih - mogoce bi pac sla skozi s standardnim obrazcem. Res pa ne vem, ce so zaobljube (ali krsenje le-teh) potem kaj vezane na to, kako locitev poteka, in ce spremenijo posameznikovo upravicenost do dolocenih dobrin, pridobljenih v casu zakona ipd. Nekako sklepam, da je to bolj stvar kaksnih predporocnih pogodb. 

[Emily]

Jaz po vseh zgodbah okrog mene in vsem kar se danes dogaja tudi po nekaj lastnih izkušnjah še kar težko verjamem v monogamijo. Pa bi sicer zelo rada verjela.