394 replies to this topic

[Kinky]

O, zanimivo vprašanje, o katerem nisem še nikoli razmišljala.

Mislim, da bi jih morali vrniti državam.

[Frčica]

Pred kratkim sem o tem govorila s sodelavcem, ki se ukvarja s starim Egiptom in z dogajanjem v Egiptu v 19. stoletju.
On pravi, da so predmeti, ki so recimo pri nas(govorim za Narodni muzej Slovenije) in so prišle preko konzulov habsburške monarhije bili kupljeni. Obstajala je ogromna trgovina z antičnimi ostalinami in s tem so te države bogato služile. On pravi, da so to dokazane zadeve in obstajajo računi. Kar se njega tiče, mu zaupam in vem, da ne trdi nečesa kar ne pozna.

On tudi pravi, da so se tudi v ostalih državah dogajale takšne kupčije, ni pa rekel da bi se to dogajalo ravno povsod in vedno. Na faksu so nam rekli da bi bil recimo kakšen British museum potem praktično prazen....
Jaz osebno ne bi bila za pavšalna vračanja. Bi bilo potrebno vseeno pokazati, da je bila zadeva ukradena, ne kupljena. V drugi točki pa to kar je Coco omenila-da imajo za predmete primerne razmere in, da so razstavljene da si jih ljudje lahko ogledajo. Tendenca danes je, da če nimaš prostora, da predmete razstaviš, da jih posodiš kateri drugi kulturni ustanovi. Z vsemi pogodbami in pogoji, seveda.

[Errol]

Frčica, res je, kar pravi tvoj kolega: obstajajo računi za plačane reči. Problem je etične narave in tiči v zgodovini stroke. Danes sodišča, npr. v ZDA priznavajo legitimnost in pravno utemeljenost zahtev staroselskih skupnosti po vrnitvi gradiva nazaj, kjer je bilo najdeno. Tudi Grčija zahteva od VB vrnitev Elgin marbles na sodišču in pred par leti jim je dobro kazalo, čeprav je Elgin kamne z Akropole plačal. Samo ne Grčiji... Ne vem, kje je proces danes. Druga reč je, kako je mladi Rockefeller trgoval s staroselci na Trobriandu in kupoval izdelke njihove domače obrti. Skupnost je tedaj imela legitimiteto za trgovanje. "Nakupovanje" za muzeje je šlo v 19. in prvi polovici 20. stoletja po čisto drugih principih, ker so prodajali zasebni lastniki zemljišča in brez dovoljenj države. Zlasti v banana republikah Srednje in Južne Amerike, pa tudi drugod. Razvoj prirodoslovja in socialne antropologije, ki v anglo-ameriški akademski tradiciji zajema arheologijo in etnologijo, je šla vštric s kolonializmom. Niti Linne niti Darwin ne bi mogla delovati zunaj kolonialnega projekta Evrope konca 18. in začetka 19. stoletja.

[Frčica]

To vse razumem in se strinjam, ampak ne moremo presojati zadev izpred več kot 100 let, ko nekatere države še niti niso obstajale kot take, po naši današnji zakonodaji.
Potem bi morali marsikaj razveljaviti.
Etična zadeva je pa druga stvar, popolnoma S tega stališča ni prav, seveda.

Glede tega da so šle prodaje mimo dovoljenja države pa mi je sodelavec rekel, da so bili v Egiptu pooblaščeni s strani vladarja.

[Errol]

Latinskoameriške države so bile subjekti mednarodnega prava od začetka 19. stoletja, ko so se ločile od suverenosti španske krone in postale neodvisne države... Egipt in kaj je počel egiptovski kediv, je mestoma druga zgodba. Gre za sporno početje na osnovi kolonialne etike. Presoja se seveda z vidika današnje etike in ideoloških premis narodnih ideologij, ki interpretirajo predzgodovinske kulture kot svoje naravne prednike. To pa je blutundbodnovska preureditev razsvetljenske perspektive Evropejca na le sauvage noble, kar pomeni, da je bil tedaj divjak prej kulturni prednik v smislu nižje razvitega bitja v intelektualnem in tehnološkem smislu. Tu korenini tudi Linnejeva razvojna teorija. Znanstveni socializem in njegov diamat se na tej točki popolnoma prekrije z ideologijo kolonializma.

[Frčica]

Errol, smeš uporabljati besede, ki jih bo razumel še kdo drug, ne samo človek, ki je študiral humanistiko oz. družboslovje

Se pa strinjam s tabo, saj sem napisala da z etičnega vidika zagovarjam.

[Kami]

Jaz sem se enkrat z nekom (že pred leti) pogovarjala in sem trdo zagovarjala mnenje, da bi morali stvari vrniti v države izvora, saj so jih vzeli/ukradli/odnesli.... In je on dobro argumentiral, da če bi nekateri predmeti ostali v teh državah ves ta čas, vprašanje kaj bi bilo od njih (bi propadli, uničili bi jih v vojnah, prodali zasebnikom) in jih sploh ne bi bilo oz. vsaj ne v takem stanju. Dober primer je Egipt med zadnjimi izgredi. Če bi imeli še več predmetov tam, bi raja še več naropala, uničila.
Tako da se zdaj tudi s tem mnenjem kar strinjam.
Bo pa težko priti do dna kaj je prav in kaj ne.

[Errol]

Hja, zadnja ameriška intervencija v Iraku je imela za rezultat ropanje nacionalnega muzeja in divje pridobivanje antikvitet za tuje zbirke. Argument, da so se s prihodom v velike muzeje predmeti ohranili, ni dovolj legitimen. Lahko se reducira na to, da najdeš predmet, ki ti je všeč in ga odneseš domov, češ, bolje, da ga imaš doma, kot pa da propada tam, kjer je. Temu se reče kraja, in po tej logiki deluje kar nekaj zbiralcev. Po moje so prej tatovi.

[Kinky]

Obrezovanje fantkov iz nemedicinskih razlogov je kršitev otrokovih pravic


KLIK


Komisija RS za medicinsko etiko nam je poslala daljši odgovor, iz katerega povzemamo njeno načelno mnenje, "da je ritualna cirkumcizija dečkov zaradi religioznih razlogov v naši državi zaradi pravnih in etičnih razlogov nesprejemljiva in je zdravniki ne bi smeli opravljati." Poleg nesprejemljivosti cirkumcizije z etičnega stališča pa Komisija še poudarja, da je nesprejemljivo tudi, da se že opravljeni poseg v zdravstveni dokumentaciji lažno prikazuje kot medicinsko indiciran. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo zaprosili za podatke glede plačevanja cirkumcizije (letno število posegov, cena storitve) ter kako je vprašanje plačila urejeno, če poseg ni zdravstveno indiciran, ampak je opravljen le na željo posameznika oziroma njegovih zakonitih zastopnikov. Zavod nam je odgovoril, da ne razpolaga s podatki o letnem številu posegov, cena storitve, ki jo zavod plača izvajalcu zdravstvene dejavnosti pa je 34,88 EUR. Kadar poseg ni medicinsko indiciran, storitev ni plačana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato mora poseg plačati pacient oziroma njegovi zastopniki.

Če pa cirkumcizija otroka ni zdravstveno indicirana, temveč je le posledica prepričanja njegovih staršev (verskega ali drugačnega), takšen poseg nima zakonske podlage. Pri tem niti ni bistveno, ali je otrok posegu izrecno nasprotoval. Poseg v telesno integriteto otroka zgolj zaradi želje njegovih zakonitih zastopnikov ali skrbnikov zato pomeni nedopusten poseg v njegovo telo in ima po našem prepričanju tudi znake kaznivega ravnanja.


Kakšno mnenje?

Stališče varuhinje do obrezovanja razburilo muslimane v Sloveniji



KLIK 2

Jaz se strinjam s tem, da je to kršitev otrokovih pravic.

[Anouk]

Tudi jaz. V bistvu nimam kaj dodati zraven.

[Frčica]

Podpis

[Coco*]

Jaz tudi.

[Plain Jane]

Masten podpis. Enkrat sem na RR brala debata o tem, ženske niso normalne. Medtem ko je obrezovanje deklic nedopustno, je to nekaj normalnega. Pa naj se sam pohabi ko mu bo do tega. To otroci ful trpijo in imajo travme, da ne omenjam da to opravljajo kar eni šalabajzerji doma na kuhinjski mizi.

[Anouk]

Med komentarji na spletni strani je tudi ta:

'Poseg v telesno integriteto otroka zgolj zaradi želje njegovih zakonitih zastopnikov ali skrbnikov zato pomeni nedopusten poseg v njegovo telo in ima po našem prepričanju tudi znake kaznivega ravnanja...

Potem pa bodimo do vseh enaki in kot kaznivo ravnanje vzemimo tudi delanje lukenj v ušesa nepolnoletnih, ki veselo nosijo uhančke.'

Kaj pa na to porecete? Jaz sem razmisljala o tem ze lep cas nazaj, ko sem izvedela, da je ena znanka svojim otrokom (nekaj let starim) sama luknjala usesa doma z iglo in sem prisla do zakljucka, da tudi v zlatarni v piercing centru to ne bi bilo kaj hudo drugace - 'vsebinsko' gledano. Tako da osebno otrokom gotovo ne bi sla delat lukenj, lastorocno ali 'sponzorsko'.

[Hevea]

Jaz sem takoj za omejitev pri luknjanju ušes otrokom. Mogoče ne glih polnoletno, ampak ene 12 al pa kej pa nujno, meni je kar grozno, ko vidim eno leto stare punčke z uhani.

K članku pa nimam kaj dodat, razen tega, da ena bela plomba stane približno tolko kot obrezovanje. Đizs krajst.

[Plain Jane]

Meni je nesprejemljivo luknanje ušes dojenčicam, ni mi pa sporno, če punčka pri določeni starosti (nekje od 4-5ih let naprej) izrazi željo, da bi mela uhančke in se ji gre narest luknje. Konec koncev se pa luknja lahko zaraste in nimaš travmatičnih posledic zaradi tega vse življenje. Meni pohabljanje spolnih organov in luknanje ušes res ni primerljivo.

[Kinky]

Podpis pod PJ. Če vidim dojenčico ali dojenčka z uhani - s tem se ne strinjam, ampak če otrok kasneje sam izrazi željo, da bi imel uhane (ker to vidi pri sovrstnikih, ali starših), nimam nič proti temu.

Pa tudi jaz tega ne bi ravno tlačila v isti koš.

[Sarah]

Jaz sem hotela ful hitro luknjice v ušesih, tam pri 5ih letih po moje, pa zlatar ni hotel narediti. So me starši morali pripeljat ponovno čez kakšno leto.

[riddle]

To z uhani je tudi mene takoj prešinlo..in ja, res je grozno gledat dojenčice s tistimi uhani....Ampak res pa se to dvoje ne da primerjat...
Argumeni islamske skupnosti nikakor ne vzdržijo..."obrezovanje nikjer na svetu opredeljeno kot nasilje"...wtf?? očitno je, če ne sploh ne bi razpredali o tem
In če tisti zdravstveni razlogi vzdržijo in če so resnični, potem ni treba obrezovat tako majhnih otrok, ker itak niso spolno dejavni...Ko pa enkrat postanejo spolno dejavni in jih skrbijo spolno prenosljive bolezni, takrat pa so že dovolj stari, da se sami odločijo za poseg.
Torej, za moje pojme je to kršenje otrokovih pravic

[Kami]

u pismo. Nikoli nisem razmišljala, da bi se lahko obrezovanje fantkov in punčk metalo v isti koš. Kolikor jaz razumem, je tudi namen čisto nekaj drugega (in tudi posledice). Moram reči, da se glede tega ne znam opredelit. Res se mi ni nikoli zdelo preveč sporno (pri fantkih, da se razume), ampak verjetno zato, ker dejanju nisem pripisovala prave teže.

Kar se pa uhanov tiče, sem pa zelo zelo proti. In moja vsaj do 10 leta sigurno ne bo imela lukenj, saj mi je to full grdo na majhnem otroku - takoj za živo rdečim lakom na par letni punčki. Ampak to je verjetno bolj moje razmišljanje saj uhanov ne nosim že 15 let, lak pa uporabljam samo prozoren (če že).