Dunaj je seveda krasno mesto in prišla sem nazaj polna res lepih vtisov.
Na Prevozi.si sem našla kombi (shuttle), ki me je za 20 eur odpeljal do Hauptbahnhof postaje in bili sva samo dve v avtu.
Jaz sem kupila 24 urno karto (8 eur) in metro kar dobro izkoristila. Sem pa ogromno tudi prehodila. Začela sem na Stephansplatz (šla sem na zvonik - 5 eur (350 stopnic, ampak za moje pojme ni vredno, saj samo pogledaš skozi okna na vse 4 strani - meni ni bilo nič posebnega) in pot začela malo proti severu mimo vseh tistih dragih trgovin (Cartier ima dva varnostnika. Eden stoji na cesti, drugi je za vrati in ko prvi da zeleno luč, drugi odklene vrata in jih spet zaklene, ko vstopiš. Varnostnika lepa in postavna, kot bi ju kdo narisal, jaz pa nisem imela niti za predpražnik pred vrati
).
Potem sem šla čez Hofburg, Maria-Tresien Plazt, čez Muzejsko četrt počasi do hostla (Neubau soseska, 15min peš do centra) kjer sem oddala večji nahrbtnikin šla naprej raziskovat. Sprehodila sem se ob kanalu Donave in nazaj v mesto ob pritoku, šla do Karlsplatza, pogledala obe Belvedere palači in prostor med njima, ki je spet krasen park; nazaj mimo opere do Stephansplatz (na tem delu ulice so malo bolj "normalne trgovine" in potem spet do hostla.
Bila sem v sobi s tremi pogradi, spoznala sem samo eno punco iz Kanade, z ostalimi smo si rekle samo živijo. Na postelji me je pričakala vrečka s svežo posteljnino in si sam pripravil posteljo za spanje. Vsak je imel ono manjšo omaro zraven postelje in večjo za zaklenit s svojo ključavnico. USB vhod je bil zraven postelje in sem lahko celo noč polnila telefon. Zjutraj me je pričakal pravi hotelski zajtrk, ki sem ga pojedla v družbi precej starega gospoda, ki mora bit en težek umetnik. Zelo simpatičen, ampak še nisem bila pripravljena komunicirat in me je vljudno pustil na miru. Sobe zelo čiste, prav tako kopalnice in WC. Punce pa izredno vljudne, nobenega hrupa ali motenj. Pogovori v sobi čisto potiho. Nimam pojma kdaj so šle druge spat oz. kdaj so ugasnile luč.
Pred 8h sem že nadaljevala ogled in mi je bila zelo všeč tišina ulic in skoraj nič ljudi, sonce pa je sijalo direkt po ulici proti meni. Ogledala sem si še Rathaus, do Votivkirche, univerze, nazaj čez lep park do Narodnega muzeja in potem z metrojem do Pratra. Ker sem imela še nekaj časa, sem si šla ogledat še celoten Prater , kupila vozovnico za vlak (če imaš že metro, doplačaš samo razliko od meje mesta do letališča - 1,80 eur) in vlak vozi cca 25min (malo pod zemljo in malo nad njo
).