
"Osvajanje" v že utrjenih razmerjih
#1
Posted 23 February 2007 - 05:52 PM
Tole temo sem videla na eni drugi strani in se mi je zdela interesantna in upam, da bomo rekli kaj na to. Namreč, v začetkih razmerja, ko je vse še oh in sploh sladko in razburljivo, se konstantno na nek način "trudimo", da impresioniramo partnerja. Ga na nek način osvajamo. Naj si to bo s premišljenimi potezami, kakšnimi seksi gestami, ipd. Čez čas se v mnogih razmerjih to umiri. Da se ni treba v ničemer kaj posebej ukvarjati v povezavi z njim, saj ga itak že imamo. Zvezo in njega začnemo jemati nekako samoumevno. Kako je to pri vas?
Pri meni je to tako, da prvo sekundo, ko bi začela partnerja jemat kot samoumevnega (ali pa on mene), bi mi to bil dober alarm, da je nekaj narobe. Sem mnenja, da je kvalitetno zvezo treba konstantno negovati (in se ne v njej truditi, kot marsikateri to poimenuje - trud mi je v neki zdravi, kvalitetni zvezi kar precej neumesen), tudi po več letih. Ker namreč se zavedam, da se mi je partner dal in se lahko tudi mi vzame, a ne. Se mi zdi, da smo resnično zaljubljeni (ali karkoli pač že poimenujemo to globoko naklonjenost) takrat, ko čutimo konstantno potrebo po dokazovanju (pa ne v tistem slabem prizvoku, da bi se skos moral dokazovati v tem smislu, da bi ti on kao verjel) ljubezni partnerju. Da ne čutimo samo potrebe po sprejemanju pozornosti, ampak predvsem po dajanju pozornosti. In da to ostane v nas tudi po nekaj letih zveze. Na začetku to počnemo zato, da ga/jo pridobimo. Kasneje pa so tale negovanja še slajša, saj jih prilagodimo na partnerjev okus (ko ga že spoznamo) in globji skupni užitek in opominjanje obeh, da se je med njima razvilo nekaj resnično čudovitega.
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#2
Posted 23 February 2007 - 06:09 PM

Even if I don't, I'm fucked because I live a life of sin
But it's alright, I don't give a damn
I don't play your rules I make my own
Tonight
I'll do what I want
Because I can
#3
Posted 23 February 2007 - 06:19 PM
haha
Ja, mene tudi rutina ubija, k sreči ne jaz in ne on ne marava tega. Zaenkrat. =)
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#4
Posted 23 February 2007 - 06:30 PM
Even if I don't, I'm fucked because I live a life of sin
But it's alright, I don't give a damn
I don't play your rules I make my own
Tonight
I'll do what I want
Because I can
#5
Posted 23 February 2007 - 07:17 PM



U glavnem valda, da se je treba trudit in pa seveda cenit kar partner stori zate in se nikoli bati pokazati, kako ga imaš rad!
Tak sem se mal razpisala, da Dilema ne bo vedn govorila, da sam slikice lepim!

#7
Posted 23 February 2007 - 09:48 PM
Even if I don't, I'm fucked because I live a life of sin
But it's alright, I don't give a damn
I don't play your rules I make my own
Tonight
I'll do what I want
Because I can
#9
Posted 24 February 2007 - 11:49 AM
To, da ga zapreš iz bajte, je tud del osvajanja?
Kok si ti tečna včasih.


Sej ne, da js nism nikol, no. =)
#10
Posted 25 February 2007 - 03:04 PM


Ja, prikimavam! Včasih ga treba na trdo zgrabit, če pogovor ne pomaga in mu pokazat, da te nima na vse ali nič. Da tudi tebi lahko komot dopizdi in greš. Takrat se pa marsikateri malo zamisli. In ja, marsikateremu je všeč, če ženska ni neka prikimevajoča lutka, ampak da zna tudi udarit po mizi. ;p
nihrida,
tebi predlagam en resen pogovor, da poveš, da ti ni do rutine in skos enega in istega, da bi rada kaj novega in tako naprej, dobesedno ga zvleči nekam (mene npr. tudi marsikam treba zvlečt, nakar, ko to uspe, ugotovim, da je prima). Če pa še to ne pomaga, pa s kakšnimi bolj konkretnimi prijemi. =)
No ja, sem upala, da se bo ta debata bolj razživela. Al pa noben še ni tu v utrjenem razmerju in nas je takšnih samo za prgišče? =) No, jaz sem sicer nekje v fazi utrjevanja. =)
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#11
Posted 25 February 2007 - 03:20 PM

#12
Posted 25 February 2007 - 03:25 PM
js sm v utrjenem razmerju, ampak se mi trenutno ne da pisat.

Hvala za ta prispevek.

<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#13
Posted 25 February 2007 - 03:28 PM

Jaz pa moram rečti tako, da me kot tipično dvojčico (po horoskopu seveda) rutina naravnost ubija, vendar se mi zadnje čase zdi (ravno včeraj sma imela kar velik "fight" na to temo), da je resnično tako, da še sam jaz skrbim za "razgibavanje"....kar mi je že pošteno dop****...pa saj ne, da njemu ne bi bilo do mene, oziroma do skupnih aktivnosti, amak včasih dobim občutek, da moram za vse poskrbet sama: npr. če grema kam, kamorkoli ugani kter mora poskrbeti za vse, oziroma se spomniti celotne zadeve??me,me,me.... to se seveda dogaja, ko je on ful zaposlen s svojimi obveznostmi, kar ga seveda raumem, ampak vseeno, v zvezo je treba vlagat enako!...in tako moj "predolgi vsenaravnostpovedoči" jezik povzroči prenekateri prepir (ne zaresni...amak takšno rahlo kresanje mnenj


...no, saj tako hudo tudi ni



#14
Posted 25 February 2007 - 03:30 PM
Da pa druge ne pišejo, je pa verjetno krivo tudi to, da ste ve povedale že vse, kar se povedati da. Seveda v primeru, da se strinjaš z napisanim. Tisti, ki se ne, pa upam, da napišejo svoje razloge.

Do not pray for an easy life, pray for the strength to endure a difficult one.
Bruce Lee
opera_volgae_malek
#15
Posted 26 February 2007 - 01:56 PM
Predvsem zato, ker sva se prej videla/srečala ko sva si pač zaželela (in sva ta trenutek tudi pričakovala, se veselila, se pogrešala,...) , zdaj se pa vidiva vsak dan že zadnjih par let (pa če si dobre volje, slabe, zaspan, utrujen, tečen, evforičen ...).
In tudi službe te primorajo v eno rutino ... pač si do 16-17 ure v službi, prideš domov oz. zaviješ še v kakšno trgovino, greš h komu na kavo, pa zvečer kakšen film pogledaš in greš spat.
Še vedno poskušava to rutino nekako razbijati s spontanostjo ... čeprav je žal zanjo zelo malo prostora

K sreči imava ogromno družbo, s katero preživiva kar velik del časa (včasih med tednom, največ pa med vikendi). Prej smo veliko hodili "ven" zdaj se pa raje dobimo pri nekomu doma, gostitelj pripravi kakšne prigrizke, pijačko in se sproščeno pogovarjamo, zezamo, igramo družabne igre ... mi je veliko bolj všeč kot pa gužvanje v kakšnem temnem lokalu, kjer nabijajo musko, zraven polno pjane mularije in še prismrdim vsakič domov, ko da sem jaz pepelnik

In za enkrat se mi zdi, da obema ta način življenja zelo ustreza ...

Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.
#16
Posted 26 February 2007 - 02:01 PM
Tale stavek meni zelo čudno zveni. Kako se lahko trudiš s spontanostjo? Ali pa jaz narobe razumem pomen besede? Sicer pa se tudi jaz strinjam s tistim delom da se je neumno spraševat, kaj bi, če bi. Pol samo nenehno nekaj brodiš, pa živiš v strahu. Ampak, spontan ali nisi. Eni so bolj, eni manj, eni pa sloh ne.
Evey Hammond: Who are you?
V: Who? Who is but the form following the function of what and what I am is a man in a mask.
Evey Hammond: Well I can see that.
V: Of course you can. I'm not questioning your powers of observation I'm merely remarking upon the paradox of asking a masked man who he is.
#17
Posted 26 February 2007 - 02:13 PM
Rutina je. Vendar me ne moti. Edino to me pa res moti, ker se ničsar ne spomni sam. Vedno me sprašuje, kaj bi rada za rojsni dan/božič itd. in sploh nima domišljije kaj kupiti. Ponavadi je pa že tako, da jaz rečem, da ne rabim nič, potem mi pač nič ne podari. Pa nikoli se ne spomni prinesti kakšne rožice. To me pa moti.
Sicer pa mi prav nič ne manjka v zvezi.
#18
Posted 26 February 2007 - 02:20 PM

#19
Posted 26 February 2007 - 02:24 PM
Podvprašanje

To tudi mene zanima. Jaz mislim, da vsaj v prvem letu razmerje še ni takšna rutina, ampak potem kasneje po nekaj letih. Jaz sicer sem s svojim pobček v resnem razmerju, ampak sva skupaj komaj dobrih 10 mesecev in mi je hecno govorit, s čim poživim najino razmerje ... se mi zdi še tolk sveže, da je že samo od sebe ful živo in se mi ni treba neki ful trudit, da je živahno. =)
Se pa ne strinjam recimo tisto z Jenno glede samoumevnosti. Jaz mislim, da to vedno pride in je tudi logično. Ko imaš nekoga ful rad, se totalno zastopita in vse štima, ga enostavno vzameš za nek stalni del svojega življenja in ti je samomevno, da je tam, ob tebi. Pač ne razmišljaš zdej o tem, da ga pa enkrat mogoče več ne bo ob tebi, ane. Sicer pa to ne pomeni, da ti je vseeno in ga zato kaj slabše obravnavaš.
#20
Posted 26 February 2007 - 02:25 PM

0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users