Posted 21 March 2007 - 12:06 PM
Prilepila sem objave različnih virov (našla na strani Gora in Ljudje) kako je vse skupaj potekalo:
Dnevnik :
Alpinista že od nedelje ujeta na vrhu Mangarta
ponedeljek, 19.03.2007 18:07
BOVEC - Izjemno slabe vremenske razmere v zgornjem Posočju, še posebej v visokogorju, so preprečile, da bi skupina sedmih gorskih reševalcev iz Bovca prišla do dveh alpinistov iz Cerkna, ki sta v nedeljo zvečer ostala 2600 metrov visoko v steni Mangarta.
Kaže, da sta precenila svoje zmožnosti, da bosta v enem dnevu splezala eno izmed zahtevnih smeri. Najprej sta zašla, nato pa ju je prehitela še noč. Po mobilnem telefonu sta poklicala pomoč, vendar zaradi slabega vremena in noči, bovški reševalci niso mogli v akcijo.
»Nekaj minut pred 18. uro sem dobil klic iz stene. Ker nisem mogel ugotoviti, kje natančno sta alpinista, ki sta poklicala na pomoč, sem se povezal z izkušenim alpinistom Petrom Podgornikom, ki dodobra pozna vse poti na Mangartu. Z njegovo pomočjo sta se uspela rešiti iz stene in prišla na vrh. Alpinistoma sem svetoval, da naj se poskušata ponoči spustiti po italijanski smeri v dolino, kajti napovedovali so slabo vreme. Odločila sta se za bivakiranje na vrhu,« je povedal načelnik bovške gorske reševalne službe Lado Mrakič.
Včeraj zjutraj je stekla akcija reševanja. Proti vrhu Mangarta se je podalo sedem članov GRS. Vreme je bilo sila neugodno in o pomoči helikopterja ni bilo govora. »Reševalci so se s težavo prebijali proti vrhu. Bil je pravi sodni dan. Ogrožali so jih tudi snežni plazovi. Akcijo sem pozno popoldne prekinil. Reševalci so se vrnili v Bovec,« je še povedal Lado Mrakič in dodal, da danes z reševanjem ne bo moč nadaljevati, saj so ogrožena življenja reševalcev. Na območju Mangarta je zapadlo kar pol metra snega in na vsakem koraku se prožijo snežni plazovi. Dogovarjajo se tudi s tolminskimi reševalci. Ob sedanjih vremenskih razmerah se bo moč v gore po mnenju strokovnjakov, podati šele v sredo. Rešitev je le v helikopterju, ki pa se zaenkrat še ne more podati v akcijo.
Izvedeli smo, da gre za alpinista stara 23 in 26 let in da sta razmeroma dobro opremljena, saj imata s seboj tudi vrečo za bivakiranje. Lado Mrakič je obema dal nasvete, kako naj preživita na gori. Včeraj ob 10. uri se je s pogrešanima alpinistoma prekinila tudi povezava preko mobilnega telefona. Tako nihče ne ve, kaj se dogaja na gori. Naj dodamo, da so bovški reševalci pred tremi leti približno ob istem času in v podobnih vremenskih pogojih, reševali madžarska alpinista.
STA:
19. marca 2007 ob 19.09
GORE/GRS
Alpinista bosta čez noč bivakirala
Nova Gorica, 19. marca (STA) - Alpinista, ki sta se dopoldan povzpela na Mangart, zaradi neugodnih vremenskih razmer nista uspela sestopiti, so za STA povedali na PU Nova Gorica. Gorska reševalna služba Bovec je z alpinistoma preko mobilnega telefona dopoldan vzpostavila stik in hkrati sprožila reševalno akcijo, ki pa je bila kmalu prekinjena zaradi močnega sneženja
Slovenske novice:
torek, 20. marca 2007
Alpinista ujeta pod Mangartom
Nedeljsko plezanje v smeri Bija drekerija v jugovzhodni steni Mangarta, ki sta jo lani prva preplezala Novogoričana Peter Podgornik in Zlatko Koren, se je za navezo Davorin Likar (AO Idrija) in Jurij Uršič (Akademski AO) končala tik pod vrhom na okoli 2600 metrih — Alpinista sta noč preživela na gori, zjutraj pa so do njiju začeli v izjemno nevarnih razmerah dostopati reševalci postaje GRS Bovec — Nevarnost plazov zaradi več kot pol metra novozapadlega snega je napovedovala za plezalca še eno noč v bivak vreči
Bovec, 19. marca: Po prvih neuradnih podatkih sta se v nedeljskih jutranjih urah proti vrhu 2678 metrov visokega Mangarta odpravila Idrijčan Davorin Likar iz alpinističnega odseka Idrija in Cerkničan Jurij Uršič, član akademskega alpinističnega odseka Ljubljana. Naveza se je namenila preplezati smer Bija drekerija (To je ime ulice, v kateri se je rodila večina alpinističnih samorastnikov iz Drežnice), ki sta jo lani prva preplezala novogoriška alpinista in gorska reševalca Peter Podgornik in Zlatko Koren.
Obtičala pod vrhom
Manj kot sto metrov pod vrhom sta Likar in Uršič spoznala, da sta zašla v nepredvidljive in precej nevarne razmere, pa tudi smer, ki sta jo ubrala v zadnjem delu, naj ne bi bila prava. Takrat je okoli njiju že pošteno brilo, saj se je vreme precej poslabšalo. O poziciji in razmerah sta obvestila pristojne službe, ki so sprožile reševalno akcijo.
»Včeraj sem stopil v kontakt s Podgornikom, ki je preplezal smer, in ta nam je po telefonskem pogovoru z Uršičem natančno določil njuno pozicijo na gori,« je dejal Lado Mrakič, vodja reševalne akcije iz postaje GRS Bovec. »Fantoma sem svetoval, naj poskušata najti zavetje tik pod vrhom in naj se ne podajata nikamor čez noč,« je povedal Podgornik: »Zaradi varčevanja energije v bateriji mobilnika smo stik prekinili. V ponedeljek zjutraj sem jima poslal sporočilo sms, a odgovora nisem prejel. Upam, da se jima bo izšlo.«
Prenočila na gori
Razmere niso dovoljevale takojšnje akcije, zato sta morala plezalca prenočiti na gori. V noči na ponedeljek se je nad celotnim predelom Julijskih Alp razpotegnil napovedan hladen vremenski pas in začelo je snežiti. Helikoptersko posredovanje ni bilo mogoče. Okoli poldneva je Mrakič dejal, da sta se plezalca po nasvetu iz doline spustila nekoliko nižje proti Italijanski smeri naproti reševalcem in si poiskala novo zatočišče pred udari vetra in ledeno mrzlih snežink. Ker sta morala noč prebiti v bivak vrečah, so njune zaloge tekočine in hrane zagotovo dodobra izčrpane.
Kot je kazalo, bi s temi pičlimi zalogami in s premalo toplih oblačil morala pod Mangartom preživeti še eno noč. »Reševalno moštvo sedmih reševalcev naše postaje GRS se je proti njima odpravilo ob pol devetih, vendar je takrat na gori že ležalo okoli trideset centimetrov novozapadlega snega,« je razlagal Mrakič, ki usklajuje akcijo iz doline. Reševalci so mu sporočili, da se poleg novega snega, ki še vedno z vso ihto naletava, predira tudi stara snežna skorja. Gibanje je zelo oteženo, hkrati pa zelo nevarno. Hitro se namreč lahko zgodi, da proti dolini zdrsne večja plazovina, ki bi v nevarnost spravila vse reševalno moštvo. Mrakič je še povedal, da je že poiskal stik s sosednjimi postajami GRS in da bodo za vzpon proti Likarju in Uršiču pripravili še eno skupino reševalcev: »Če bi lahko poletel helikopter, bi bila alpinista že na varnem,« je povedal.
Reševalcem grozijo plazovi
Reševalci, ki se od jutra vzpenjajo proti ujetima plezalcema, predvidevajo, da ga bo ob taki intenzivnosti zapadlo še okoli trideset centimetrov, kar pomeni po evropski lestvici znatno nevarnost plazov. Novozapadli sneg naj bi se večinoma dobro sprijel s podlago, le v visokogorju, torej tudi na področju Mangarta, bo suh in zato slabše sprijet s spodnjo plastjo. Možno je spontano proženje srednje velikih in posamično tudi velikih snežnih plazov, kar je za reševalce, ki se vzpenjajo proti ujetnikoma Mangarta, velika nevarnost.
V popoldanskih urah še niso prišli do Likarja in Uršiča, zaradi razmer, ki vladajo ob ostenju, pa se bodo v poznih večernih urah odločili za napredovanje ali morda prekinitev akcije in čakanje na boljše okoliščine.
Delo,
torek, 20. marca 2007
Tik pod vrhom Mangarta ujeta dva domačina
Na 2697 nadmorskih metrov visoko goro sta odšla v nedeljo in proti večeru sporočila, da sta ujeta tik pod vrhom – Noč preživela v bivak vreči
Mangart – Od nedelje sta v steni Mangarta ujeta Davorin Likar in Jurij Uršič. Prvi je član Alpinističnega odseka Idrija, drugi, sicer doma iz Cerkna, pa član Akademskega alpinističnega odseka Ljubljana. Na 2679 metrov visoko goro sta se odpravila v nedeljo. Preplezati naj bi nameravala smer Bija drekerija, ki sta jo v jugovhodni steni Mangarta januarja lani prva preplezala Zlatko Koren in Peter Podgornik.
A Likar in Uršič sta se to nedeljo ustavila približno 2600 metrov nad morjem, torej tik pod vrhom Mangarta. Pozno popoldne sta v nedeljo sporočila, da sta se zaplezala. Zaradi noči in slabega vremena gorski reševalci iz Bovca v nedeljo niso šli do njiju, so pa z akcijo reševanja začeli včeraj zjutraj, so sporočili z regijskega centra za obveščanje.
Domačina sta noč preživela v bivak vreči. Če sledimo objavam na alpinističnih spletnih straneh, imata plezalca za seboj že veliko uspešno preplezanih smeri, denimo konec lanskega leta sta se odpravila čez Planjo na Kriške pode, od koder sta šla še v skalo blizu Pogačnikovega doma, kjer sta tik pred novim letom preplezala okoli 120 metrov dolgo smer, ocenjeno med III in IV stopnjo.
Do Likarja in Uršiča se je včeraj zjutraj tako odpravilo sedem reševalcev postaje GRS Bovec. V noči na ponedeljek je na Mangartu zapadlo okoli 30 centimetrov snega, podnevi se je sneženje nadaljevalo. Nevarnost plazov je bila velika. Helikopter zaradi slabega vremena ni mogel poleteti.
Včeraj so se reševalci iz Bovca tudi povezali z v gori ujetima domačinoma, z Jurijem Uršičem pa se je pogovarjal Peter Podgornik, ki Mangart, sploh pa smer Bija drekerija dobro pozna, saj jo je tudi prvi preplezal.
Reševalci včeraj niso mogli do Likarja in Uršiča. Poleg reševalcev iz Bovca so na reševanje pripravljeni tudi reševalci iz Tolmina. Od vremena je odvisno, kdaj in kako se bo reševalna akcija nadaljevala.
Za bovške reševalce je to že druga velika akcija ta mesec, saj so v začetku marca pomagali štirim mladim hrvaškim alpinistom, ki so želeli v Loški steni osvojiti smer Sneguljčica, pa se jim je zataknilo sto metrov pod vrhom, zato so tudi oni morali takrat noč prebiti v steni. A imeli so srečo, kajti vreme je bilo naslednje jutro dobro, tako da je do njih poletel helikopter Slovenske vojske in reševalci so jih rešili iz stene.
Večer:
20.03.2007
Alpinista bosta čez noč bivakirala
Alpinista, ki sta se dopoldan povzpela na Mangart, zaradi neugodnih vremenskih razmer nista uspela sestopiti, so povedali na PU Nova Gorica.
Gorska reševalna služba Bovec je z alpinistoma preko mobilnega telefona dopoldan vzpostavila stik in hkrati sprožila reševalno akcijo, ki pa je bila kmalu prekinjena zaradi močnega sneženja.
Na PU Nova Gorica so še dejali, da sta alpinista opremljena z opremo, primerno za bivakiranje, in bodo zato z reševalno akcijo nadaljevali jutri, ko se bodo bovškim reševalcem pridružili še tolminski kolegi.
DNEVNIK:
torek, 20.03.2007 11:40 - Tekst: (agencije), (pb)
Mangart: Saga o dveh ujetih alpinistih se nadaljuje
BOVEC - Reševalna akcija alpinistov, ki sta se v nedeljo povzpela na Mangart in zaradi neugodnih vremenskih razmer nista uspela sestopiti, se danes nadaljuje. Člani Gorske reševalne službe Bovec so zjutraj krenili z odcepa za Predel, pridružili so se jim tudi kolegi iz Tolmina.
Zaradi trenutnih vremenskih razmer se v reševanje alpinistov ne more vključiti helikopter, zaradi velike količine snega pa je potrebna še dodatna previdnost, saj so ogrožena tudi življenja reševalcev, je še dejal načelnik Gorske reševalne zveze Slovenije Miro Pogačar. Več podrobnosti zaenkrat ni znal povedati.
Izjemno slabe vremenske razmere v zgornjem Posočju, še posebno v visokogorju, so že včeraj preprečile, da bi skupina sedmih gorskih reševalcev iz Bovca prišla do dveh alpinistov iz Cerkna, ki sta v nedeljo zvečer ostala 2600 metrov visoko v steni Mangarta.
Kaže, da sta precenila svoje zmožnosti, da bosta v enem dnevu preplezala eno od zahtevnih smeri. Najprej sta zašla, nato pa ju je prehitela še noč. Po mobilnem telefonu sta poklicala pomoč, vendar zaradi slabega vremena in noči bovški reševalci včeraj niso mogli v akcijo.
Primorske novice:
20.03.2007
Alpinista nista sestopila pravočasno
Včerajšnje poslabšanje vremena s sneženjem v gorah In vetrom je v pasi na vrh Mangrta ujelo dva mlada alpinista. Že v nedeljo sta se zaplezala v južni mangrtski steni in v noči na ponedeljek komaj prilezla do vrha gore, včeraj pa nista uspela sestopiti. Bovški gorski reševalci v nevarnih razmerah niso mogli do njiju. Danes z reševanjem nadaljujejo.
Nedeljsko plezanje v smeri Bija drekarija se je za 26 in 23 let stara fanta iz Cerkljanskega spremenilo v boj za življenje. Alpinista sta v nedeljo zvečer ob 19. uri ugotovila, da sta se pod vrhom 2677 metrov visokega Mangrta zaplezala in da ne moreta naprej. Na pomoč sta poklicala bovške gorske reševalce, ki so ju takoj povezali z alpinistom Petrom Podgornikom, ki je lani prvi preplezal smer in ji tudi dal ime. Po telefonu ju je usmerjal in okoli polnoči sta splezala na vrh.
Takrat pa sta fanta v izmučenosti in morda tudi pomanjkanju izkušenj naredila napako. Čeprav jima je vodja bovških gorskih reševalcev Lado Mrakič svetoval takojšen nočni sestop zaradi napovedanega slabega vremena, tega nista storila, temveč sta se zabivakirala. Približno 40 centimetrov snega, ki je zapadel proti jutru, jima je včeraj preprečil sestop, prav tako pa tudi vzpon sedmih reševalcev do njiju.
"Verjamem da sta bila fanta utrujena, toda za vsako ceno bi morala sestopiti, pa četudi bi morala tipati pot med steno in prepadom. Ponoči še ni zasnežilo. Po telefonu sem jima sredi dneva ponovno svetoval, naj kljub slabemu vremenu in snegu počasi sestopata po italijanski smeri, da bi se z reševalci srečali vsaj sredi poti. Vendar očitno čakata, kar ni dobra izbira. Popoldne se nismo več slišali, ker jima je očitno odpovedala baterija," je včeraj pod večer pojasnjeval Mrakič.
Gorski reševalci so na Mangrtskem sedlu sredi včerajšnjega dneva presojali, ali je vzpon sploh mogoč. Velika nevarnost plazov jim ga je preprečila. V resnici niso mogli nikamor, ker se je sneg neprestano vsipal po njih. Zato so se odločili, da bodo prespali v koči na Mangtskem sedlu in bodo danes zjutraj poklicali na pomoč še tolminske reševalce. O ukrepih se dogovarjajo sproti. Po najslabšem scenariju bi bilo treba počakati" na izboljšanje vremena in predvidoma jutri v reševanje vključiti helikopter. "Vemo, da sta fanta dobro opremljena, imata tudi vrečo za bivakiranje. Upam, da sta se vkopala in v tem primeru imata vse možnosti za preživetje," je prepričan Lado Mrakič.
RTV SLO
20. marec 2007
Pohod se je tragično končal
Reševalci zaradi nemogočih razmer dolgo prizemljeni
Na Mangartu so reševalci po dveh dneh iskanja našli truplo enega planinca, medtem ko drugega še vedno pogrešajo.
23 gorskih reševalcev iz Tolmina in Bovca je dva dni poskušalo nemogoče - priti do obeh fantov, ki sta se že v nedeljo zaplezala v Mangartski steni. Fanta, doma iz okolice Cerknega, sta v nedeljo prosila za pomoč, preizkušeni gorski reševalec pa ju je nato po telefonu usmerjal, tako da sta sestopila iz stene in se reševala proti vrhu gore.
Čeprav jima je reševalec svetoval, naj se vrneta v dolino pred nedeljskim nočnim sneženjem, sta nesrečna planinca bivakirala na vrhu gore. V ponedeljek dopoldne so z njima še nazadnje navezali stik po telefonu. Gorski reševalci so tako v ponedeljek kot v torek poskušali priti do njiju, vendar so jim to preprečili orkanski veter, več kot meter novega snega in snežni plazovi.
Okoli 17. ure se je veter toliko umiril, da je iz Bovca proti Mangartu poletel helikopter. Žal so enega izmed fantov našli mrtvega, drugi pa je še pogrešan. Upanja sicer ni več dosti, vendar bodo gorski reševalci takoj zjutraj spet začeli reševanje.
Delo,
21. marca 2007 večerna izdaja
Helikopter poletel pozno popoldne
Na Mangartu našli mrtvega planinca. Identiteta najdenega še ni potrjena – Iskanje drugega pogrešanega bodo nadaljevali danes
Mangart – Včeraj popoldne je helikopter poletel proti Mangartu (2697 metrov nadmorske višine), kjer sta bila od nedelje ujeta Davorin Likar (AO Idrija) in Jurij Uršič (Akademski AO Ljubljana). Na vrhu gore so nekaj čez 18. uro našli mrtvega plezalca, katerega identiteta ob zaključku redakcije še ni bila ugotovljena. Drugega pogrešanega še niso našli. Iskalno akcijo bodo nadaljevali danes.
Že predvčerajšnjim se je do Likarja in Uršiča poskušalo prebiti sedem reševalcev postaje GRS Bovec. Včeraj so poskušali znova priti do njiju. Na pot so se podali reševalci dveh postaj, in sicer iz Bovca in Tolmina. Bilo jih je dvakrat več kot v ponedeljek. A čeprav je zjutraj kazalo, da bo vreme zdržalo, se je proti popoldnevu začelo slabšati: pihal je veter, padal je sneg. Helikopter je lahko poletel šele pozno popoldne.
Na Mangartu ujeta sta zadnje kratko SMS sporočilo menda poslala v ponedeljek zjutraj. Če sodimo po zapisih na spletnih straneh, kjer svoje podvige objavljajo slovenski alpinisti, sta imela Likar in Uršič za seboj precej uspešno opravljenih vzponov. V nedeljo pa sta se podala v smer z nekoliko nenavadnim imenom Bija drekerija, ki sta jo 22. januarja lani prva preplezala Zlatko Koren in Peter Podgornik. Kot je zapisano na spletni strani gore-ljudje.net, poteka smer v jugovzhodni steni Mangarta med Levo grapo in Betkino smerjo vse do stika z Lukežovo, sicer delno zavarovano lovsko smerjo. Od tam se spusti v Levo grapo in nadaljuje do stika s Slovensko potjo, po kateri se nato pride do vrha. Koren in Podgornik še zapišeta, da sta za tisoč metrov nove smeri porabila 13 ur plezanja, do vrha Mangarta, za 1270 metrov višinske razlike torej, pa sta januarja lani potrebovala 16 ur, medtem ko sta noč takrat prebivakirala na 2400 metrih. In še razlaga nenavadnega imena smeri: gre za narečno ime »gase«, kjer se je rodila večina alpinističnih samorastnikov iz Drežnice in je njim tudi posvečena, je ob prvem vzponu na spletu pojasnil Podgornik.
Večer
21.03.2007
Sneženje usodno za alpinista na vrhu Mangarta
Gorski reševalci so v bivaku na gori našli mrtvega alpinista, drugega pogrešajo
Reševalni helikopter, ki so mu vremenske razmere šele včeraj popoldne omogočile vključitev v reševalno akcijo alpinistov, ki sta dve noči morala prebiti v bivaku na vrhu Mangarta, se je ob mraku v dolino vrnil z žalostnim tovorom. Reševalci, ki jih je prepeljal na vrh gore, so enega plezalca našli mrtvega, drugega še pogrešajo in bodo iskanje nadaljevali danes.
Kot smo poročali, naj bi bila sicer alpinista na vrh Mangarta priplezala v nedeljo ponoči, zaradi slabih vremenskih razmer pa jima ni uspelo sestopiti. S seboj sta imela opremo, primerno za bivakiranje. Gorska reševalna služba Bovec je z njima v ponedeljek dopoldan po mobilnem telefonu vzpostavila stik in hkrati sprožila reševalno akcijo, ta pa je bila kmalu prekinjena zaradi močnega sneženja.
Meter novozapadlega snega je reševalce oviral tudi včeraj, prebili so se do Mangartskega sedla, vreme pa jim je preprečilo vzpon na vrh, saj bi bila ogrožena tudi njihova življenja.
Slovenske novice,
21. marca 2007
Eden zmrznil, drugega iščejo
Helikopter je z Brnika poletel nekaj minut po 17. uri, ko se je vreme končno toliko popravilo, da je lahko odletel proti Bovcu -Takrat seje izboljšalo tudi na Mangartu, tako da so alpinista poskušali rešiti iz stene - Žal so prileteli prepozno: enega so našli zmrznjenega, drugega pogrešajo - Plezalca Davorin Likar (AO Idrija) in Jurij llršič (Akademski AO) sta bila od nedelje ujeta tik pod vrhom 2678 metrov visokega Mangarta - Alpinista sta dve noči na gori čakala na pomoč v vetru in snegu - V izjemno nevarnih razmerah dostop reševalcev s postaj GRS Bovec in GRS Tolmin m bil možen - Zadnje sms-sporočilo je iz stene prišlo v ponedeljek ob 8.30, potem je bil stik z ujetnikoma na gori pretrgan
Bovec, 20. marca
Zanimiva in razgibana plezalna smer z nenavadnim poimenovanjem Bija drekerija v jugovzhodni steni Mangarta, ki sta jo 22. januarja 2006 prva preplezala primorska alpinista in gorska reševalca Zlatko Koren in Peter Podgomik, je v nedeljo zgodaj zjutraj zamikala izkušeno navezo, ki jo že dolgo sestavljata Davorin Likar, član Alpinističnega odseka Idrija, in Jurij Uršič – Jure iz Akademskega alpinističnega odseka Ljubljana.
Ob njunem napredovanju se je prav hitro začelo kisati vreme, ki naj bi pokazalo najbolj zoprno obliko šele naslednji dan. Za nameček sta, vsaj tako je v nedeljo zvečer ugotavljal Podgornik, zašla iz smeri in se zaplezala. Okoli 18. ure sta spoznala, da sta postala ujetnika mogočne gore. Bila sta manj kot sto metrov pod vrhom, a kaj ko je proti dolini, ki jo je že objemala noč, rezala le strma, več kot kilometer visoka stena, po njej sta namreč plezala ves dan.
Zaradi močnega vetra in sneženja, ki seje stopnjevalo bolj in bolj, sta obvestila pristojne službe o položaju tik pod vrhom liri približno 2600 metrih in prosila za pomoč.
Prva noč v gori
Ni še znano, kako sta Likar in Uršič, po pripovedovanju znancev prijetna in nadvse vesela mladeniča, preživela prvo noč na gori. S seboj sta imela poleg plezalne opreme in nekaj skromnih dodatnih oblačil ter pičlih zalog tekočine in hrane le bivak vreči in ne pravega bivaka. Ponedeljkovo jutro je bilo zasneženo, da bolj ne bi moglo biti, in upanje na polet helikopterja z Brnika proti Bovcu in nato do prezeblih plezalcev se je hitro izgubilo v pišu vetra. Okoli 8.30 so do njiju začeli dostopati reševalci postaje GRS Bovec. Sneg je naletaval z vso močjo, že pred prvimi koraki reševalcev proti Mangartu ga je zapadlo okoli trideset centimetrov, med njihovim počasnim vzpenjanjem pa še enkrat toliko. Korak za korakom skozi mehko snežno odejo, včasih se je predrla še stara snežna skorja iz zimskih mesecev, pot se je končala ob 18. uri. Sedmerica reševalcev, ki je upala, da se bo prebila do njiju, je morala priznati premoč naravi in seobrniti vdolino. Bilo je prenevarno, da bi v temi in s tako obilnim snežnim nanosom nad seboj rinili na neznano območje, kjer so bile grožnje s plazovi še kako izrazite.
Druga noč v gori
Stika s plezalcema že dolgo ni bilo več, njuno zadnje sms-sporočilo je prišlo v ponedeljek zjutraj, tik preden so se reševalci začeli prebijati do njiju. Vsem je bilo kmalu jasno, da je stik pretrgan, verjetno se je spraznila baterija v mobilniku. Znana je bila približna pozicija obeh alpinistov, hkrati pa neprijetna, predvsem za ujetnika Mangarta zelo zoprna resnica: Likar in Uršič bosta morala preživeti na Mangartu še drugo, ponedeljkovo noč. Kje sta si poiskala novo zatočišče pred udari vetra in ledeno mrzlih snežink, v torek dopoldne ni bilo znano. »Zjutraj je bilo nekaj optimizma med nami, ko smo pogledovali proti nebu. Bilo je svetlo in upali smo, da bo sneženje z vetrom ponehalo ter da bo možen polet s helikopterjem,« je povedal Lado Mrakič s postaje GRS Bovec, ki je v začetku vodil reševalno akcijo, v torek pa je vodstvo zaradi zdravstvenih pregledov za nekaj časa predal Sašku Žgajnarju.
Osem bovških gorskih reševalcev in devet tolminskih se je znova zagrizlo v strmino proti Mangartskemu sedlu, dosegli so ga nekaj po poldnevu. Vreme je bilo še vedno muhasto, pred reševalnim moštvom pa okoli meter novozapadlega snega, pretežno suhega in ne dovolj sprijetega s podlago. Le tisti, ki so kdaj poizkusili gaziti po meter visokem novem snegu strmo navkreber, si lahko predstavljajo napor; če dodamo še, da se lahko vsak trenutek sproži plaz, ki pokoplje pod seboj vse reševalce, pa je oznaka, da gre pri tem za rusko ruleto, popolna.
»Res lahko rečemo, da se gredo fantje že rusko ruleto, toda zastavlja se nam vprašanje, kaj naj naredimo: tvegamo življenja reševalcev in gremo reševat do konca ali jih obrniti in upati, da bosta fanta na gori zdržala še eno noč?« seje spraševal Mrakič. V ponedeljek je fante odpoklical v temi z višine okoli 2200 metrov.
Morda se sliši 400 metrov med reševalci in ujetima alpinistoma malo. V resnici je to navpik potegnjena pot, ki jo je treba preplezati. Nemogoče v takšnih nevarnih razmerah. »Reševalci so bili izčrpani in prezebli. Premočeni do kože. Naslednji dan smo formirali novo odpravo, Tolminci so se nam pridružili, v pripravljenosti pa so bili že dan prej«, je razložil Mrakič in nato doda:
»Treba je najti kompromis med prej omenjeno rusko ruleto in reševanjem življenj. Zavedamo se, da je vsak korak v teh razmerah za reševalce lahko tudi zadnji.« Če bi lahko poletel helikopter ... Pred dobrima dvema tednoma je helikopter Slovenske vojske pripeljal iz osrednjega dela Loške stene v dolino štiri mlade alpiniste iz Hrvaške, ki so obtičali v skalah in morali noč preživeti tik pod vrhom. A vendar je bila le ena, za Likarjem in Uršičem pa že dve v dosti slabših razmerah.
Čakajoč na vreme
V poznih popoldanskih urah je bil reševalni helikopter še vedno na brniškem letališču. Načelnik letalske komisije Gorske reševalne zveze Slovenije Toni Smolej je razložil, da je letenje v takšnih razmerah zelo kočljivo: »Če se vremenske razmere okoli Mangarta ne bodo popravile in umirile, helikopter ne bo mogel poleteti. Zaskrbljeni smo za oba fanta, toda plovilo bo poletelo v tistem trenutku, ko bo na gori imelo vidno stično točko. To preprosto razloženo pomeni, da mora pilot videti, kam leti. Helikopterje možno med običajnim poletom z napravami za navigacijo usmerjati z zemlje, tik nad Mangartom pa je odločilnega pomena človeški faktor.«
Pogledi vseh vpletenih v reševanje ter preostalih, ki držijo pesti za alpinista na Mangartu, so bili proti popoldnevu uprti v nebo. Ko se je helikopter po 17. uri dvignil v zrak, še niso vedeli, da gre na žalostno pot.
21.03.2007 11:44
Reševalna akcije je bila prekinjena
zaradi slabih vremenskih pogojev. Helikopter je pregledal vso okolico Mangarta, vendar zdaj razmere ne dovoljujejo nadaljnjega iskanja. Akcija se bo nadaljevala, ko se bo vreme popravilo.
Put A Kilt On It!
Everybody knows how to raise children, except the people who have them.