
Biti samski=slabo?
#1
Posted 26 April 2006 - 02:57 PM
Kaj pa vam pomeni biti samski? A je to nekaj najbolj groznga kar se ti lohk nardi in se, če ste samske/samski, počutite manjvredno (izjava moje sošolke)? Al pa vam je to navadn, morbit še celo boljše kot biti v zvezi? No, vem, da jih ma večina tuki gor ljubeče partnerje, ampak ziher je kakšen/a brez. Kaj menite, torej?
#2
Posted 26 April 2006 - 03:01 PM
Ojej, ta tvoja sošolka se mi pa močno smili.
Biti sam in se ob tem krasno počutiti je za moje pojme pogoj, da dobro funkcioniraš tudi v zvezi.
Zaenkrat se mi ne da kaj preveč filozofirat.


.
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">The last day you have on earth, the person you became </span></strong></span></span></p>
<p style="text-align:center;"><span style="color:#000000;"><span style="font-family:georgia, serif;"><strong><span style="font-size:12px;">will meet the person you could have become.”<br>
- </span></strong><span style="font-size:12px;">Anonymous</span></span></span></p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
<p style="text-align:center;"> </p>
#3
Posted 26 April 2006 - 03:06 PM
to je pa čista resnica, se bolj ne bi mogla strinjat!
#4
Posted 26 April 2006 - 03:29 PM
Sem tip človeka, ki absolutno ne išče razmerja zaradi njega samega ... torej ker bi se bala bit sama in bi imela zaradi tega občutek manjvrednosti ... daleč od tega. Rada sem samostojna in svobodna (kar si lahko sicer tudi v dobrez razmerju) in ne potrebujem fanta, da mi osmišlja življenje in mi daje občutek pomembnosti. V svojih 19ih letih sem imela tri resnejše fante (če lahko sploh temu tako rečem) ampak me ni nobeden pritegnil do te mere, da bi se razmerje obdržalo in zato ni nikoli trajalo več kot 3 mesece, kar je res malo. Tudi nisem imela potrebe preživljat kej dosti časa s svojimi fanti, ker sem imela blazno potrebo po 'biti sam' in so me omejevali, se preveč obešali name ... jaz pa tega izrazito ne potrebujem.
Trenutno se mi prvič v življenju dogaja, da sem spoznala nekoga, s katerim resnično rada preživljam čas, uživam v njegovi družbi in se vseeno ne počutim utesnjeno. Prvič v življenju imam fanta, pa mi to ne predstavlja neke obveznosti, ampak nekaj, v čemer uživam. Mislim tudi, da to pride z leti, ko se začneš nekak zavedat pomena zveze in ti ni to samo nekaj, kar ti je trenutno kul in se zaradi tega počutiš pomembnejšega ... se spomnim osnovnošolskih dni, ko je bilo polno parov pač zato, ker je bilo kul in zakon, če si se lahko vesil po nekomu.
All in all ... mislim, da ima tako samsko življenje kot tudi partnerstvo določene pluse in minuse, ki jih je treba vzet v zakup. Meni je pri samskem življenju všeč predvsem to, da si sam svoj sodnik, nikomur ti ni treba odgovarjat, če ti je nekdo všeč, se lahko brez slabe vesti spustiš v avanturo in tako dalje. Je pa vsekakor tudi dobro razmerje nekaj, za kar se splača potrudit, ker konec koncev nudi neko iskreno ljubezen, varnost in naklonjenost. Se mora pa vsak zase odločit, kaj mu v danem obdobju bolj ustreza.
#5
Posted 26 April 2006 - 03:52 PM
Takši ljudje ki pa ne morejo brez partnerja, pa so pomilovanja vredni, nesamostojni, nesamozavestni. Čist brezveze si je delati probleme s tem, kaj je boljše pa kaj ne...haloo??? A je velika jagoda boljša od majhne???


#6
Posted 26 April 2006 - 03:54 PM
_________________
boljša je zato, ker jo dlje ješ, po okusu pa ni razlike ne


#7
Posted 26 April 2006 - 03:56 PM
_________________
boljša je zato, ker jo dlje ješ, po okusu pa ni razlike ne


Ni mus

#8
Posted 26 April 2006 - 04:00 PM
#9
Posted 26 April 2006 - 04:03 PM

#10
Posted 26 April 2006 - 04:03 PM

#11
Posted 26 April 2006 - 04:16 PM
sam jaz sem za večje

#12
Posted 26 April 2006 - 04:22 PM
#13
Posted 26 April 2006 - 04:27 PM
#14
Posted 26 April 2006 - 04:30 PM


#15
Posted 26 April 2006 - 04:50 PM
Ja ona se tud meni zelo smili. rekla je, da se počuti osramočeno pred svojimi prijateljicami, k naokrog veselo skačejo s svojimi fanti, ona ga pa nima. Pa da se js njej smilim, ker me noben ne mara


#16
Posted 26 April 2006 - 04:56 PM
ampak drgač pa nevem vsak se počuti po svoje
eni se bolš k zalubleni, in jim je neprijetn čas ko so sami
drugi m pa po omač povedan dol visi če so sami in jim je to čist cool
pač nebomrekla da skačem od vesela kr sm samska, ampak manjrednose pa tu ne počutim

#17
Posted 26 April 2006 - 05:19 PM
V tvojih letih jaz mislim, da je normalno, da se spoznavas, raziskujes, ugotavljas kaj sploh biti zaljubljen pomeni in da se rojevajo prve nesrecne ali pa srecne t.i.najstniske nedolzne ljubezni. Vsaj v mojih casih je blo to takrat cisto navadno, normalno.
Meni so babice in razne izkusenejse tetke vedno govorile, da je treba bit cimdlje samski, da je treba uzivat dokler si mlad, ker za ljubezen bo se zmeraj cas! Bi rekla, da so ze vedele kaj govorijo, saj za resno zvezo moras imet veliko volje, casa, energije in tako naprej...vendar ko spoznas pravo osebo, ko imas nekoga iskreno rad ti vse to kar zveza prinese, kar moras zanjo zrtvovat,... ne predstavlja vec nekaj strasnega-hocem reci-ti ni nic tezko, prej nasprotno..ti je to v veliko veselje! In le takrat je smiselno sploh biti v zvezi!
#18
Posted 26 April 2006 - 05:24 PM

izjava je res glupa in upam d se bo njeno občutje čez par let spremenil(bolš za njo d čimprej)
#19
Posted 26 April 2006 - 06:57 PM
“… People are rivers, always ready to move from one state of being into another. It is not fair, to treat people as if they are finished beings. Everyone is always becoming and unbecoming.” (Kathleen Winter: Annabel.)
“Point of view is everything.“ (Kathleen Winter: Annabel.)
LIVE. LEARN.TRAVEL. LOVE.
#20
Posted 26 April 2006 - 07:05 PM

0 user(s) are reading this topic
0 members, 0 guests, 0 anonymous users