Pri nas doma smo namreč pred parimi leti imeli zelenega legvana.
Zeleni legvan (Iguana Iguana) je, v divjini, najbolj razširjen na območju Srednje in Južne Amerike. Je vegetarijanec, kar pomeni, da se hrani z rastlinjem (v največji meri z raznovrstnim listjem) in je hladnokrven, kar pomeni, da se za uravnavanje telesne temperature premika iz senčnih predelov na sončne, toplejše predele. Najpogosteje se zadržuje na drevesih, natančneje na krošnjah dreves, kjer se lahko »sonči« in greje .
V naravi živijo v spodnji polovici Mehike in v Severni polovici Južne Amerike do Severnega dela Paragvaja. Je zelo prilagodljiv kuščar. Naseljuje zemljepisna področja,ki niso višja od 800 do 1000 m nadmorske višine, kajti višje je zanj prehladno. Zeleni leguan je edini plazilec,ki živi na drevesih in se z njimi tudi prehranjuje.
Večina legvanov v Latinski Ameriki izginja zaradi krčenja njihovega življenskega prostora in ne zaradi prodaje kot hišnih ljubljenčkov. Domačini jih lovijo zaradi kože,večinoma pa zaradi hrane. Njihov okus primerjajo z okusom piščanca. Prodajajo jih na tržnicah jedo njihovo meso in jajca še posebej pa so cenjene breje samice,kar je povezano s prazničnim obredom. Zaradi tega so legvani zelo ogroženi.
Tako pa izgledajo te živalce:



(žal slik naše Dine nimam, saj takrat, ko smo jo imeli še nismo imeli digitalca)
Več informacij o legvanih lahko najdete na:
http://www.legvan-oskar.com/
http://legvan.jezakon.com/index.htm
(iz teh dveh strani so zgoraj navedeni podatki)